Klet z največ kraškega terana na svetu

Na predvečer martinovega je na Krasu zapihala burja. Okrog Vinakrasove kleti na robu Sežane je dvigala bele prte in povzročala preglavice gostiteljem, ki so v goste povabili bralce Primorskih novic, izžrebane v nagradnem kvizu Zakladi Vinakras Sežana, v katerem so šest tednov odgovarjali na vprašanju o kraškem vinorodnem okolišu in tamkajšnjih vinih.

Izžrebane bralke in bralca z gostitelji (z leve): Marjan Colja, Darko Antončič, Maja Kavčič, Darinka Cernatič, Marija Štefančič, Karel Borjančič in Boštjan Zidar Foto: Leo Caharija
Izžrebane bralke in bralca z gostitelji (z leve): Marjan Colja, Darko Antončič, Maja Kavčič, Darinka Cernatič, Marija Štefančič, Karel Borjančič in Boštjan Zidar Foto: Leo Caharija

SEŽANA> Pred Vinakrasovo kletjo se je teden dni nazaj zbralo pet izžrebanih bralcev Primorskih novic, Marija Štefančič iz Bilj, Maja Kavčič iz Gorjanskega, Darinka Cernatič iz Šempasa, Karel Borjančič iz Postojne in domačin Darko Antončič, žal pa med njimi ni bilo Jelke Maljevac iz Novokračin, ki jo je doma zadržal prehlad. Prišli so s svojimi zakonci ali prijatelji, ob aperitivu s kraško penino, pridelano iz terana, in kruhku s sočno kraško panceto sta jih v imenu gostiteljev pozdravila direktor Kmetijske zadruge Vinakras Sežana Marjan Colja in enolog Boštjan Zidar, ki je orisal program večera.

Kraški teran je vino iz sorte refošk, ki zraste na jerini, rdeči kraški zemlji. Na Krasu pridelajo tri četrtine terana, ostalo pa so druge rdeče in bele sorte, tudi avtohtoni malvazija in vitovska grganja. Na Krasu je malce nad 600 hektarjev vinogradov, ki jih obdeluje blizu 930 vinogradnikov, kar pomeni, da gre v veliki večini za zelo majhne pridelovalce. Vinakras je zadruga, ki ima v lasti 48 vinogradov, večino grozdja pa odkupi od zadružnikov. Letna pridelava Vinakrasa je blizu milijon litrov vina. Za teran so kraški vinogradniki dosegli zaščito priznano tradicionalno poimenovanje (PTP), ki s pravilnikom nalaga pogoje pridelave grozdja, predelave v vino in parametre vina ter promet z vinom, ki sme v prodajo izven vinorodnega okoliša le v originalni, ustrezno označeni embalaži.

Jerina in burja

Ker se je burja zavlekla v vse pore, je skupinica prek dvorišča hitro odšla v zavetje, med velike jeklene cisterne, kjer je Boštjan Zidar predstavil temeljne značilnosti Krasa, razmere za pridelavo vin na tej planoti in vina, ki jih prideluje več kot 900 kraških vinogradnikov, med katerimi je zadruga z 235 člani daleč največji pridelovalec. “Kras je planota nad severnim Jadranom. Njene temeljne značilnosti so jerina, rdeča zemlja, ob njej pa apnenec, burja, vpliv morja in z druge strani celinskega podnebja. Samo na kraški jerini iz grozdja sorte refošk pridelamo teran,” je bil nazoren Zidar. Predstavil je faze predelave grozdja v vino in povedal, da je globoka rubinasta barva terana samo v grozdni kožici, iz katere je poskušajo čim več potegniti. “Trgatev je bila letos nekoliko zgodnja, mlečnokislinski razkis je že končan, vina zdaj pretakamo in zračimo, zatem jih bomo pustili zoreti,” je povedal. “Vino je kot človek: najprej se rodi, potem raste in zori,” je Zidar pojasnjeval gostom, ko jim je predstavil mlado, še motno vino iz stare kraške sorte vitovska grganja, chardonnay in slednjič izbrani teran letošnjega letnika. Tako kot večina primorskih vinogradnikov napoveduje čudovit letnik zlasti za rdeča vina. “Pravi teran mora biti kot zajčja kri,” pravijo Kraševci, je dejal, ko je opisoval mladi teran.

Zorjeni terani

Sprehod po kleti se je nadaljeval med lesene sode, kjer zorijo terani za izbrani teran, teran prestige in najboljši teran iz kleti, teranton, ki ga pridelajo le v najboljših letinah. “To ni teran, to je teranton,” so najboljšim teranom pravili stari Kraševci. To vino dolgo zori v leseni posodi, kasneje še v steklenici. Aktualni letnik je 2003, iz letošnje letine ga bodo gotovo pridelali in čez štiri, pet let ponudili na tržišču.

“Čas je, da na igriv način spoznamo vse lastnosti našega paradnega konja, terana,” je dejal Boštjan Zidar, ko sta njegovi sodelavki Veronika in Sanja izžrebanim bralcem pomagali zavezati kletarske predpasnike. Pred vsakega od njih so postavili tri steklenice terana letnika 2009: igriv, sadni teran iz velikih jeklenih cistern, zrel, bolj karakteren teran iz 4000-litrskih lesenih sodov in fin, gosposki teran z izbranih leg, ki zori v 225-litrskih francoskih sodčkih. Pred gosti so bili še trije degustacijski kozarci in merilni valji, naloga priložnostnih enologov pa je bila, da iz treh različnih teranov sestavijo vino po svojem okusu. “Meni je najbolj všeč tretji, je najmehkejši,” je dejala Marija Štefančič, enakega mnenja je bila Darinka Cernatič. “Po mojem okusu pa je najbolj prvi, ker je saden,” pa je bilo mnenje Karla Borjančiča. “Dodajte malce tretjega vzorca, bo vino bolj polno,” mu je namignil Zidar. Na vprašanje, ali tudi sam tako sestavi vino, je odgovoril pritrdilno, ob začudenju, ali teran ni zgolj enoletno vino, pa je pojasnil, da je bilo to prepričanje že zdavnaj ovrženo in dokazano, da terani lahko zorijo tudi desetletje in več.

Arhivski teranton

Ko so Vinakrasovi gostje sestavili svoje terane, so jih prelili v steklenice, jih začepili s plutovinastim zamaškom, nanje namestili kapice ter steklenice opremili s presenečenjem, etikatami z imenom vsakega od izžrebanih bralcev, ki so bili izjemno veseli čudovitega, zares osebnega darila.

Večer se je nadaljeval v degustacijskem prostoru Vinakras, ki so ga uredili v stari, veliki velbani kleti iz leta 1851. Zgradili so jo za hrambo vina in drugih pridelkov za potrebe furmanske gostilne Mohorčič, ki je oskrbovala furmane ob cesti Dunaj-Trst. Gostje so spoznali še Matjaža Lindiča, kuharskega mojstra iz sežanske okrepčevalnice Apetit, ki je tudi član kraške kuharske reprezentance Terra Carsus. K izbranim, posodobljenim kraškim jedem so ponudili paleto teranov, začenši z igrivim rosejem, v katerem sta ob teranu še cabernet sauvignon za strukturo in merlot za eleganco. Potem pa je bilo vse v znamenju terana: k testeninam z grahovim pestom in morsko žabo so ponudili izbrani teran PTP 2010, k žgvacetu s polento teran prestige 2010, k jagenjčku s sirovim štrukljem pa dva terantona, letnik 2003 in arhivskega 1997, ki se je izkazal z zrelostjo, terciarnimi notami, a še vedno z dovolj svežine. Vino je previdno dekantiral hišni somelje Peter Boršič, ki je Zidarjeve zgodbe o vinu dopolnil s pomenom njegovega pravilnega serviranja. Za sklep večera je bila izjemna zmrzlina z drobljenimi karameliziranimi mandlji, marcipanom in amaretom, k njej pa so ponudili še eno kraško posebnost, teranov liker PTP.

“Kras je enkraten,” je bila ob koncu večera zadovoljna Marija Štefančič. Darko Antončič, ki je tudi sam vinogradnik, mlad po stažu, kot pravi, bo izkušnje uporabil pri lastni pridelavi terana. “Hvala za enkratno predstavitev, ki je nam, ki smo rojeni pod smreko, še toliko pomembnejša, saj smo prišli do novih spoznanj o teranu,” je bil navdušen Karel Borjančič. Darinka Cernatič je posebej pohvalila enologa Zidarja za čudovito in nazorno predstavitev, Maja Kavčič pa se je strinjala, da so preživeli zelo lep večer. Izžrebani bralci so se zavezali, da bodo tudi v bodoče vestno izpolnjevali kupončke v nagradnih igrah Primorskih novic in jih pošiljali v uredništvo z upanjem, da bodo še kdaj izžrebani in deležni doživetja, kot je bilo na predvečer martinovega pri prijaznih gostiteljih v Sežani.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano