Kje pod zemljo pa res teče reka Reka
Če bi izdelovalci zemljevida ali zaposleni v projektu Kras Carso vsaj malo pobrskali po spletu in zbrane podatke obdelali, bi podzemni tok Reke vrisali povsem drugače.
Ena od jam na Gropajski gmajni, skozi katere teče podzemna Reka, so tudi Kanjaduce. Za ta dokaz so se morali jamarji prebiti tristo metrov globoko.
Foto: Arhiv Jd Sežana
SEŽANA
> Podzemna Reka, ki ponika v Škocjanskih jamah in pride spet na površje pri Devinu z imenom Timava, že desetletja žene jamarje in krasoslovce v raziskovanje globin.
Od Labodnice do Kanjaduc
In čeprav so njen tok raziskovali na več načinov (tudi s slednjem), je bila njena prisotnost dolgo dokazana le v Kačni jami pri Divači in bližnjem Breznu treh generacij; na drugem koncu, v Italiji, pa v jami Lazzaro Jerco pri Repnu in v Labodnici (Grotte di Trebiciano) pri Trebčah. Jamarji so ji dali tako lepo ime zato, ker njena oblika spominja na laboda.
V zadnjem desetletju pa so jamarji z intenzivnim kopanjem in raziskovanjem dokazali tok Reke tudi v treh jamah pri Sežani in Orleku. Leta 2003 so odprli tristo metrov globoko pot do Reke (na tej globini se med Sežano in Divačo običajno pretaka skrivnostna kraška reka) v jami Kanjaduce južno od Sežane. “V bistvu gre tu za več vhodov - Brezno, Razpoka in Pečina v Kanjaducah. Vsi so v dolini, ki se je vdrla, pot do vode pa so tam iskali že v času Avstrije in Italije,” pravi predsednik jamarskega društva Sežana Jordan Guštin.
Jama sežanske Reke
Že naslednje leto so dolgoletno delo kronali še z enim odkritjem: do Reke so prišli v Breznu v Stršinkni dolini blizu Orleka.
Spodbujeni z uspehom so kopali naprej, a potrebovali so kar sedem let in kar nekaj neuspešnih poskusov na različnih krajih, da so odkrili še eno jamo z Reko na dnu. In z njo je Reka končno dobila tudi jamo s svojim imenom: imenovali so jo namreč Jama sežanske Reke.
Pri Povirju piha, toda dokazov še ni
Nejasna ostaja za zdaj smer potovanja reke med Divačo in Sežano, čeprav mnogo pihalnikov v Povirju (lukenj, iz katerih piha, ko se vodna gladina dviguje), kaže, da gre verjetno prav tam. A je jamarjev, ki bi bili pripravljeni ure in ure kopati po temnih rovih, premalo, da bi vse to raziskali, zato že precej let na tistem koncu raziskujejo predvsem tuji jamarji.
Tako kot v Povirju so tudi marsikje drugod pobudo za raziskave dali domačini. Tudi za raziskave pri Repnu: “Že pred letom 1900 je tedanji podžupan Repentabra Rok Ravbar opozoril tržaške oblasti, da teče, po pripovedovanju domačinov, spodaj pitna voda, ki so jo tedaj imenovali Bistrica, in tržaškim oblastem priporočil, naj se lotijo raziskav,” pripoveduje Jordan Guštin.
MARICA URŠIČ ZUPAN