Kje, če sploh, bo stal dom za starejše občane

Na današnji seji se bodo pivški svetniki odločali o umestitvi gradnje doma za starejše občane, ki so jo pred počitnicami zaradi neustrezne lokacije izvzeli iz občinskega prostorskega akta.

PIVKA > Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za središče Pivke bodo obravnavali že drugič. Ta namreč predvideva umeščanje doma za starejše občane in varovanih stanovanj med železniško progo, pokopališče, večstanovanjsko stavbo in zdravstveno postajo. Zato ga prvič niso uvrstili v prostorski plan, saj je lokacija obkoljena s hrumečimi vlaki, s cerkvenim zvonjenjem in premajhnimi zunanjimi površinami. To bi bil dom, v katerem ne bi želeli živeti na jesen življenja, so svoje glasovanje proti obrazložili svetniki.

Drugo različico gradnje je predlagala družba Raiffeisen leasing, ki je obudila idejo, da bi na pivškem hribu Bedink in 8573 kvadratnih metrov zazidalnega zemljišča, ki ga ima v lasti, postavila upokojenski dom. ”V primeru, da bi se pojavil potencialni partner z jasno vizijo in ustrezno boniteto, bi razmislili tudi o možnosti, kot je financiranje bodočega projekta,” so za PN potrdili v Raiffeisen banki. Medtem pa direktor družbe Biro Petkovski Jernej Gnidovec, ki bo danes občinskim svetnikom predstavil svoj projekt izgradnje doma med železniško progo in zdravstvenim domom, na naše vprašanje, kako bi lahko glede na njihovo letno poslovanje s približno 90.000 evri realizirali šest milijonov evrov vreden dom, ni znal odgovoriti.

Pred dokončno odločitvijo pa so želeli slišati tudi mnenje Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) in Centra za socialno dela (CSD) Postojna o tem, ali takšen dom na Pivškem sploh potrebujejo. in odgovori ne govorijo ravno v prid gradnji.

V Postojni in Bistrici še dovolj prostora

V SSZS se strinjajo s pomisleki svetnikov o lokaciji, še posebej zato, ker je v Pivki na voljo druga primernejša lokacija na hribu Bedink, ki je bližje naravnemu okolju in trgovinski ponudbi.

V nadaljevanju pa pojasnjujejo, da ocena pokritosti za konec leta 2012 za območno enoto zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ilirski Bistrici kaže, da mesta zadostujejo za 6,6 odstotka ciljne skupine. “To pomeni, da obstoječe kapacitete zaenkrat več kot zadostujejo za pokrivanje potreb,” so zapisali v skupnosti socialnih zavodov.

Direktorica bistriškega doma starejših občanov Miranda Vrh pa je potrdila, da sproti zapolnjujejo vse kapacitete in zaenkrat nimajo težav s čakanjem na prazno posteljo (s čimer se soočajo domovi v primorski regiji in v večjem delu Slovenije), saj njihove postelje za starostnike ostajajo prazne.

Čakalnih vrst za nastanitev v institucionalno varstvo tako nimajo več niti v postojnskem domu za upokojence, nam je dejala direktorica Alenka Curk in povedala, da je pri njih nastanjenih približno 25 odstotkov uporabnikov iz občine Pivka.

Bolj bi rabili medgeneracijski center

Kot v svojem mnenju občinskim svetnikom pojasnjujejo na postojnskem CSD - kjer sicer lokacijo ocenjujejo za ustrezno - pa se na osnovi opažanja potreb ljudi na tem območju kaže večja potreba po medgeneracijskem centru. “Opažamo namreč veliko potrebo po dnevnem centru za otroke, ki bi omogočal otrokom iz socialno šibkejših družin varno zavetje v popoldanskem času in pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti, ki jo starši ob svoji vzgojni nemoči ne zmorejo,” je sporočila direktorica Patricija Može.

Ob tem dodaja, da bi omenjeni center lahko ponujal tudi različne oblike varstva starejših in možnosti za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Tudi zato, ker se za varstvo starejših ponuja oskrbo na domu in s tem podaljšuje čas, ko za ostarelega ni potrebna institucionalna namestitev.

Brez koncesije ne bo delovnih mest

In če investitor, ki bo danes na občinski seji predstavil svoj projekt doma za starejše občane, skuša pihati na dušo z novimi delovnimi mesti, pa na SSZS poudarjajo, da se je pri ustvarjanju novih delovnih mest potrebno zavedati, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve novih koncesij ne podeljuje kar tako na počez. Letošnji javni razpis zanje so namreč razveljavili, nič drugače pa se ne obeta v prihodnjih letih.

“Problem izhaja iz potrebe po uravnoteženju zdravstvene blagajne, ki ne more zagotavljati dodatnih sredstev za povečanje zdravstvenih programov v socialno varstvenih zavodih in dejansko zadostnem pokritju s kapacitetami glede na potrebe in usmeritveni razvoj storitev domačem okolju starejših,” so še poudarili.

LORI FERKO


Najbolj brano