Kdo bo meril, koliko dežja gre v kanalizacijo?

V pivški občini, ki skuša med prvimi v državi udejanjiti lani sprejeto državno uredbo o oskrbi s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, so naleteli na nove težave. Potem ko so razrešili dilemo z vodnjaki, se je zdaj zataknilo pri vodi, ki odteče s streh v kanalizacijo. Danes bodo o tem razpravljali še na seji v sosednji Postojni.

Greznične gošče onesnažujejo okolje, zato ne sodijo v naravo, ampak v čistilno napravo, kjer se razgradijo v gniliščih. Lastniki greznic bodo zato poslej plačevali več za komunalne storitve in si s tem zagotovili praznjenje greznice s strani Foto: Lori Ferko
Greznične gošče onesnažujejo okolje, zato ne sodijo v naravo, ampak v čistilno napravo, kjer se razgradijo v gniliščih. Lastniki greznic bodo zato poslej plačevali več za komunalne storitve in si s tem zagotovili praznjenje greznice s strani Foto: Lori Ferko

PIVKA > Oba odloka morajo v občinah vsebinsko prilagoditi lani sprejeti uredbi. Pivške svetnike so že aprila zmotili tehnični pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, in sicer, da je na območju javnega vodovoda priključitev objektov obvezna, če se v njih zadržujejo ljudje ali pa se pitna voda uporablja za živali v kmetijskem poslopju, ki je od vodovoda oddaljeno manj kot 200 metrov.

Sporni določbi so zdaj, v drugem branju, pripisali, da je priklop obvezen le, če stroški priključitve niso nesorazmerno visoki. S tem so zagotovili ohranitev vodnih zajetij, kot sta kapnica in deževnica.

Dokler ne bo evidence, ne bo nič

Po hitrem postopku pa so zdaj sprejeli še spremembe glede stroška odvajanja padavinskih voda s hišnih streh, ki ga sedaj enakovredno plačujejo v vseh pivških gospodinjstvih. Z novim obračunom pa se bo strošek, ki je odvisen od velikosti strehe in od tega, ali je padavinska odpadna voda z nje speljana neposredno v kanalizacijo, obračunal po dejanski rabi.

Kot so pojasnili v podjetju Kovod, povečanja cen komunalnih storitev predvidoma ne bo. Cene se bodo le znižale za tiste uporabnike, ki nimajo padavinske vode speljane tja, kamor ne sodijo, in sicer v kanalizacijo, preko katere z odplakami vred potujejo v komunalno napravo na čiščenje.

Če torej občani ne želijo plačevati tovrstne storitve, si lahko padavinsko vodo speljejo v ponikovalnico ali zbiralnike vode in uporabljajo za zalivanje, svetuje vodja delovne enote za področje čistilnih naprav v Kovodu David Penko.

Tako speljana voda poveča poplavno varnost, saj se namesto v podtalnico izliva v zadrževalne bazene. Drugi pozitivni učinek pa je, da se dviguje podtalnica, s čimer se večajo zaloge vode v podtalju.

“Storitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod se po novem sistemu ne bo obračunavala, dokler ne bo vzpostavljena evidenca vseh streh in javnih površin. Do takrat se strošek obračunava kot do sedaj, v ceni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Kako se bo sicer za vsako hišo izračunalo površino in koliko vode je ob deževju nanjo padlo ter koliko jo odteče v zbiralnik, pa je vprašanje in po mojem mnenju v praksi neizvedljivo,” je na neživljenjskost državne uredbe opozoril Penko.

Redno praznjenje greznic in čistilnih naprav

V nadaljevanju je še povedal, da je v odloku opredeljen tudi drugačen način obračunavanja odvoza gošč iz greznic.

Po sedanjem odloku morajo uporabniki plačati za odvoz, kar v praksi povzroča, da se uporabniki zaradi visokih zneskov za (redno) praznjenje greznic ne odločajo, četudi imajo možnost plačila na 12 obrokov.

“Posledica je nezakonito početje, ko občanom okoliški kmetje praznijo greznice in potem to zlivajo v naravo. Na čistilni napravi v Postojni je tako očiščenih manj kot deset odstotkov vseh greznic v pivški občini, kar ni v redu,” je spremembo obračuna praznjenja greznic naznanil Penko.

Odslej bodo lastnikom greznic na položnicah avtomatično obračunali storitev praznjenja po porabi pitne vode. To je mogoče razumeti kot svojevrsten predujem, saj bodo imela gospodinjstva z greznico zagotovljen odvoz gošče s strani pooblaščenca Kovoda. Podobno bo obveljalo tudi za lastnike malih, hišnih čistilnih naprav, ki morajo pridelani ostanek v napravi izprazniti na približno tri leta.

Po besedah župana Roberta Smrdelja so morali njuno najti rešitev za toperečo problematiko. “V kolikor se resnično želimo do okolja primerno obnašati, potem moramo to izvesti na ta način. Torej, tisti, ki bodo te stvari uredili ne bodo imeli tega stroška, za vse ostale pa je prav, da ga plačujejo,” je sklenil Smrdelj.

LORI FERKO


Najbolj brano