Kamen postaja znova cenjen

Prvi Festival kamna, ki so ga v Pliskovici uspešno izpeljali konec tedna, je dokazal, da postaja po letih in desetletjih prevlade betona, plastike in drugih umetnih materialov kamen spet cenjen material. Tako med uporabniki kot tudi med tistimi, ki se z njim ukvarjajo in od tega tudi živijo. Med kamnoseki je namreč čedalje več mladih.

Na predtekmovanju Olimpijade poklicev se je v na prvo mesto zavihtel Leon Mahnič Foto: Bogdan Macarol
Na predtekmovanju Olimpijade poklicev se je v na prvo mesto zavihtel Leon Mahnič Foto: Bogdan Macarol

PLISKOVICA > Kras je neločljivo povezan s kamnom - materialom, ki ga je človek uporabljal že v prazgodovini, aktualen pa je še danes. V Pliskovici, ki je s kamnitimi hišami, njihovimi detajli, vodnjaki, zidovi in številnimi drugimi rabami kamna že sama po sebi kamnit arhitekturni spomenik, so temu žlahtnemu materialu posvetili dvodnevni festival.

“Ob tem, ko je javno mnenje po obdobju prevlade betona spet naklonjeno rabi gradbenega kamna, zlasti domačega, je razveseljivo, da je obdelan kamen spet prepoznan tudi kot enkraten spominek. Danska kraljica je ob obisku Slovenije tako domov - po odzivih sodeč zadovoljna - odnesla kamnito skledo iz kraškega apnenca,” je povedal Stanko Renčelj, ki je na festivalu predaval o povezavi kamna in hrane.

Da je Pliskovica pravi kamniti spomenik, pa je ob ogledu naselja obiskovalce prepričala tudi predavateljica Jelena Uršič, diplomantka Višje strokovne šole Sežana, edine v Sloveniji, ki na tej stopnji izobražuje oblikovalce kamna.

Ob razstavi kamnoseških izdelkov na prostem ter ponudbi ostalih kraških izdelkov in dobrot je bilo jedro dogodka javno tekmovanje devetih mladih med 18. in 25. letom starosti, ki so se pomerili v obvladovanju kamnoseških veščin. “Z njim smo želeli pritegniti širšo javnost in vzbuditi zanimanje za oblikovanje kamna - ta tradicionalni poklic je v današnjem času ponovno aktualen, cenjen in iskan,” je povedala Jasna Rojc, ravnateljica Višje strokovne šole v Sežani.

Komisija je ocenjevala tako subjektivni vtis o tekmovalcih in kakovost vklesanega napisa kot tudi njihovo objektivno delo. “Pri slednjem smo ocenjevali spretnosti pri pripravi šablon in zarisovanju na kamen, skladnost izdelka z načrtom, pravilnost postopkov, natančnost izdelave in kakovost površinskih obdelav,” je obrazložila vodja komisije Maja Capuder, učiteljica na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani.

Najboljše ocene je prejel 23-letni Leon Mahnič iz Vogelj, sledila sta 22- letni Dejan Balić iz Koroške Bele pri Jesenicah in 23-letni Nik Čebokli iz Tomaja. “Čeprav imam že pet let obrt, mi je pravilo, da ne smemo rabiti rotirajočih se strojev, na začetku delalo malo problemov,” je zmagovalec priznal, da je bilo tekmovanje kar resen izziv.

Priznanja najboljšim sta podelila Branko Meh, predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, in Elido Bandelj, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje. “Ideja, da naboru redkih in deficitarnih poklicev pridružimo tudi kamnoseškega, se je, sodeč po odzivih mladih, izkazala za zelo primerno. Najboljši trije se bodo pomerili še na državnem tekmovanju, zmagovalec pa bo Slovenijo oktobra zastopal na evropskem tekmovanju EuroSkills,” je povedal Bandelj, ki je tudi pohvalil tekočo izvedbo festivala, za kar so imeli levjo zaslugo domačini in osebje Mladinskega hotela Pliskovica.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano