Kamen na kamen do zidu in mostu
Res je trajalo 20 mesecev, da je Visokošolsko središče v Sežani skupaj s partnerji pridobilo čezmejni projekt ohranjanja dediščine kamna, poimenovan Kamen-most, a bodo zato zdaj še bolj intenzivno peljali številne aktivnosti. Med njimi je glavna obujanje in širjenje znanja o tehnikah gradnje in obnove suhih zidov.
Projekt Kamen-most so na Visokošolskem središču v Sežani včeraj predstavili (z leve): Alenka Prelec (Viss), Ivka Šimunović (Mali Lošinj), Tjaša Kranjec (Viss), Anton Marn (Ad Pirum), Maja Bizjak Maretti (Nacionalni park Brioni) in Daša Fabjan Foto: Lea Kalc Furlanič
SEŽANA
>
“Kamen je zelo pomemben element naše dediščine, tako na Krasu kot v Istri in Kvarnerju, zato je to dediščino potrebno ne samo ohranjati in širiti znanje o njej, ampak jo tudi vpeljati v turistične aktivnosti,” je prepričana Daša Fabjan s portoroške fakultete Turistice, ki je ena od partnerk pri čezmejnem projektu Kamen-most.
Zarašča se in podira
Za projekt bodo iz programa Evropskega teritorialnega sodelovanja lahko skupno črpali 267.000 evrov, celotna vrednost pa bo slabih 318.000 evrov. Da bi ga lažje izpeljali, bodo morali vključiti zunanje sodelavce, na Vissu pa so za čas njegovega trajanja zaposlili Alenko Prelec, je povedal direktor Peter Medica. Partnerji še poudarjajo, da ob njihovih aktivnostih sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine ni potrebno, kot niso potrebna niti posebna soglasja lastnikov parcel, saj bodo vse izvajali na javnih zemljiščih.
Tjaša Kranjec z Visokošolskega središča Sežana (Viss), ki je nosilec projekta, pa opozarja na dejstvo, da je kamnita dediščina tako Krasa kot Istre in Kvarnerja v slabem stanju, da nima več svoje prvotne funkcije (ograde, stopnice čez zidove in podobno), da se ruši in jo zarašča rastlinje; skoraj povsem pa so izginili ljudje, ki so suhe zide znali graditi. “Zato je naša želja, da s tem projektom pripomoremo k odnosu do kamnite dediščine, da jo obudimo, širimo znanje o tehnikah gradnje in obnove suhih zidov ter tudi kamnitih konstrukcij (kot so utrdbe) na obeh straneh meje,” še dodaja Kranjčeva.
Zato so si pri projektu, pri katerem poleg Vissa sodelujejo še mesto Mali Lošinj, Nacionalni park Brioni in zavod Ad Pirum, zastavili več različnih delavnic na prostem, konferenc, vzpostavitev učnih poti, popis kamnite dediščine, izdajo publikacij, zasnovo turističnih itinerarjev, razstavo in še kaj.
Zidovi za turiste
Kakor je povedala Ivka Šimunović iz Malega Lošinja, bodo na Lošinju in na Cresu, kjer - mimogrede - suhim zidom rečejo gromače, pripravili tri delavnice, na katerih bodo pokazali, kako se dela in obnavlja suhe zidove, “delavnice bodo odprte za lokalno prebivalstvo in za turiste,” je dodala. Sicer pa bodo skušali kamnito dediščino teh dveh otokov v sklopu projekta Kamen-most tudi popisati in pripravili elaborat, kako jo ohranjati in obnavljati.
Bogato z dediščino kamna je tudi Brionsko otočje. Maja Bizjak Maretti iz Nacionalnega parka Brioni je poudarila, da je brionski kamen od nekdaj izredno cenjen, saj so z njim gradili na Dunaju, v Benetkah in drugod po Evropi; da je kateri od manjših brionskih otočkov ves v kamnu, da pa je marsikateri brionski suhi zid žal že povsem zaraščen. “Največji denarni zalogaj v sklopu tega projekta bo vzpostavitev učne poti na Brionih, ki jo bomo tudi obnovili, očistili, opremili z informacijskimi oznakami, počivalnimi klopcami in ostalo opremo. Ob poti bomo predstavili še zgodovino tehnik kopanja brionskega kamna, klesanja predorov v živo skalo in ostale zanimivosti kamnite dediščine otočja, seveda bomo tudi mi imeli delavnice obnove suhih zidov,” je še seznanila predstavnica Nacionalnega parka Brioni.
Na portoroški Turistici bodo poskrbeli za zasnovo primernih turističnih itinerarjev, s katerimi bi turiste seznanjali o kamniti dediščini vseh območij, vključenih v projekt, torej Krasa, Istre in Kvarnerja. Zadali so si, da bodo kamnito dediščino predstavili tako, da bo zanimiva za turiste, še poudarja Daša Fabjan. Pripravili bodo tudi delavnico za turistične akterje, ki sodelujejo pri promociji kamnite dediščine ter konec septembra mednarodno konferenco s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to vrsto dediščine. “Predvideli pa smo še zvočne vodnike v več jezikih, na katere se bodo obiskovalci lokacij s kamnito dediščino povezali prek mobilnih telefonov. Izdali bomo tudi strokovno monografijo z avtorji iz vsega sveta,” sklene Fabjanova.
Za odrasle, šolarje in malčke
K projektu sodi še promocija in predstavitev utrdboslovja, ki se ukvarja z velikimi kamnitimi objekti (utrdbe, mestna obzidja, železniška infrastruktura in drugo). Anton Marn, direktor zavoda Ad Pirum, ki je njegov nosilec, je povedal, da bodo sodelovali s temo izkoriščanja in uporabe kamna v prvi svetovni vojni na Slovenskem in na Brionih, kjer Marn navaja bisere utrdboslovja. Tudi oni bodo izdali publikacijo in to dediščino popisali.
V Sežani pa bodo skušali vzpodbuditi predvsem mlade, poudarja sodelavka Vissa Alenka Prelec.Prvi tak dogodek bo že 9. in 10. maja, ko bodo delavnice klesanja kamna ter gradnje in obnove suhih zidov. 13. junija pa vabijo na dan v parku v Sežani, imenovan Kamen je zabaven. Udeležila se ga bo šolska mladina in vrtčevski otroci, sicer pa so vse delavnice v sklopu projekta brezplačne, namenjene širši javnosti. Za zdaj vse aktivnosti projekta oglašujejo na spletni strani Visokošolskega središča, kmalu pa bodo zagnali tudi posebno spletno stran projekta. Ob njegovem izteku, predvidoma marca prihodnje leto, pa bodo pripravili skupno razstavo, ki jo bodo selili po lokacijah partnerjev.
LEA KALC FURLANIČ