Kako so starim hišam podaljšali življenje
Domačije Pr Nanetovh v Matavunu, Zančevi v Kobjeglavi, Slamčevi v Pliskovici in Šobčevi v Kalu pri Pivki so znamenite stare hiše, pri katerih prenovi je sodeloval Zavod za varstvo kulturne dediščine.
V avli hrpeljsko-kozinske občine je na ogled del pregledne razstave dela novogoriških konzervatorjev kulturne dediščine Foto: Bogdan Macarol
HRPELJE
> Kako je potekala prenova teh in še desetih drugih pomembnih objektov, si je mogoče te dni ogledati v avli hrpeljsko-kozinske občine.
V preddverju hrpeljsko - kozinske občinske stavbe je namreč na ogled del pregledne razstave z naslovom Pet desetletij dela novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstava sodi v sklop celoletnega obeleževanja stote obletnice organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji in jubileja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) v Novi Gorici.
Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica, deluje na ozemlju celotne Primorske z izjemo obalnih občin. Ustanovljen je bil leta 1961 za takratni Goriški okraj in začel z delom v naslednjem letu kot medobčinski zavod za spomeniško varstvo za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. V letu 1965 je zavod razširil svojo dejavnost na območje občin Sežana in Postojna ter v letu 1967 na občino Ilirska Bistrica. Javna služba ima danes isto območje delovanja, le občine so se s tedanjih sedem z zakonom iz leta 1994 razdelile na 17 novih.
“V obliki panojev na njej predstavljamo objekte kulturne dediščine, na katerih so kolegi strokovno delali desetletja. V bogatem slikovnem gradivu smo želeli prikazati stanje nekaterih objektov kulturne dediščine v zahodni Sloveniji, njene posebnosti in posledice burnih zgodovinskih dogodkov v dvajsetem stoletju,” je povedala vodja enote Ernesta Drole.
Razstava, ki je bila najprej postavljena v Kobaridu in bo do konca leta potovala po večjih primorskih krajih, se je tokrat ustavila v Hrpeljah. “Iz obsežnejšega gradiva tu predstavljamo 14 objektov,” je povedala Eda Belingar iz ZVKD.
Poleg štirih uvodoma naštetih kraških domačij v Matavunu, Kobjeglavi, Pliskovici in Kalu pri Pivki, razstava popisuje tudi prenovo Škrateljnove domačije v Divači, gradov Prem in Rihenberk, spominske cerkve Sv. Duha v Javorci in cerkve svete Helene v Gradišču pri Divači. Zavod je sodeloval tudi pri prenovi vodnjakov na Krasu in pri ureditvi spomenika baronu Čehovinu v Dolancih, skrbno pa bdi tudi nad Botaničnim vrtom v Sežani ter nad naseljem Štanjel in tamkajšnjim vrtom ob vili Ferrari.
Zadovoljni, da je razstava našla pot tudi do njih, so tudi na upravi občine Hrpelje-Kozina. “Kulturna dediščina, sploh pomembnejša, je pomemben del nacionalne identitete. Njenega pomena se začenjamo resneje zavedati šele zadnje čase, ko smo soočeni z globalizacijo ter mešanjem kultur v Evropski uniji,” je ob ogledu razstave, ki bo na ogled do 25. novembra, povedala direktorica občinske uprave Saša Likavec Svetelšek.
Ker imajo tudi v njihovih krajih veliko pomembnih kulturnih ostalin preteklosti, pa je ob tem izrazila obžalovanje, da na razstavi ni na ogled nobenega izmed objektov kulturne dediščine iz njihove občine.
BOGDAN MACAROL