Kako bi vetrnice vplivale na ptice, netopirje in zveri

Direktorat za prostor je na pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta Parka vetrnih elektrarn Senožeška brda, v katerem je predvidena postavitev do 40 vetrnih elektrarn, prejel pripombe krajanov, ki jih skrbijo posegi v okolje.

LJUBLJANA > Investitor parka, družba Vep, bo zato novembra organizirala srečanja s krajani vasi na območju Senožeških brd.

Nosilci urejanja prostora so imeli do 19. avgusta čas za podajo smernic glede prostorskega načrta, ostala zainteresirana javnost pa je imela čas do 9. septembra. “Smernice so podali ključni nosilci urejanja prostora, prejeli pa smo tudi 11 predlogov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij,” so zapisali na direktoratu za prostor.

Največ predlogov in pripomb javnosti se je nanašalo na hrup, infrazvok in na število vetrnih elektrarn, na posege v naravno okolje in krajinske značilnosti, na vpliv vetrnic na zdravje ter oddaljenosti vetrnih elektrarn od naselij in hiš.

V prvi fazi o pticah, netopirjih in zvereh

“Objava pobude je bila šele prvi korak v postopku oblikovanja načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Vse predloge in pripombe jemljemo zelo resno in jih bomo tudi upoštevali v največji možni meri, predvsem pa si želimo dialoga s prebivalci območja, kjer načrtujemo vetrne elektrarne,” je pojasnil direktor Vepa, investitorja projekta, Aleš Musić.

Dodal je, da že poteka raziskava vplivov na ptice in netopirje ter študija migracijskih koridorjev za velike zveri. Ostale študije, tudi analize morebitnega vpliva vetrnic na zdravje ljudi, bodo izvedene v naslednjih korakih, opravljali pa jih bodo priznani neodvisni strokovnjaki.

V prihodnjih tednih se bodo tudi srečevali s krajani vasi na območju Senožeških brd. “Ker je projekt v začetni fazi, verjamemo, da je ostalo še marsikatero neodgovorjeno vprašanje, zato jim s srečanji želimo stopiti nasproti in jih vključiti v odločanje o projektu. S tem namenom je bila organizirana tudi nedavna ekskurzija v primerljiv vetrni park v Avstriji,” je še povedal Musić.

Običajen minimalni odmik od 500 do 1000 metrov od stanovanjskih območij

V postopku celovite presoje vplivov na okolje se sicer vplivi plana ugotavljajo na podlagi okoljskega poročila, v katerem bodo obravnavani tudi vplivi nizkofrekvenčnega hrupa, vplivi na selitveni poti, vode, krajinske značilnosti in ostale okoljske prvine.

V času analize smernic je bil opravljen tudi pregled predpisov in priporočil glede oddaljenosti vetrnih elektrarn od naselij v državah EU. Ta kaže na precejšne razlike glede zahtevanih ali priporočenih odmikov vetrnih elektrarn od poselitvenih območij, so poudarili na direktoratu.

Večina držav ali njihovih regij predpisuje vnaprejšnji minimalni odmik od 500 do 1000 metrov od stanovanjskih območij ali posameznih stanovanjskih objektov, praviloma na osnovi predpostavk, ki izhajajo iz predpisov s področja varstva pred hrupom.

STA

---