Kaj so počele bele vile

Knjižnica Makse Samsa je tako rekoč pokala po šivih ob predstavitvi obsežne, več kot 600 strani debele knjige z naslovom Vile bile avtorice, mlade arheologinje Sabine Pugelj iz Kosez pri Ilirski Bistrici. Čeprav to ni arheološka raziskava, je glede na dolgotrajno in vztrajno zbiranje gradiva podobna arheološkim posegom.

Na predstavitvi knjige Vile bile (z leve) Alenka Veber, Jana Samsa, Sabina Pugelj in Marija Stanonik Foto: Tomo Šajn
Na predstavitvi knjige Vile bile (z leve) Alenka Veber, Jana Samsa, Sabina Pugelj in Marija Stanonik Foto: Tomo Šajn

ILIRSKA BISTRICA > Knjiga Sabine Pugelj je izšla kot 41. delo znane zbirke Glasovi, ki jo že od leta 1988 ureja njena pobudnica in zaprisežena zbirateljica ljudskega izročila dr. Marija Stanonik, lanskoletna dobitnica Štrekljeve nagrade. Zbirka je dolga leta izhajala pri založbi Kmečki glas, pred časom pa je štafetno palico prevzela Celjska Mohorjeva družba.

S to knjigo “Sabina Pugelj s svojimi zapisi minuto pred dvanajsto rešuje pozabe bogato duhovno dediščino domačih krajev”.

Kot je zapisala dr. Stanonikova, kraji na Bistriškem tako niso več bela lisa na slovenskem zemljevidu zapisanega ljudskega ustnega izročila.

Prve pravljice in zgodbe, ki so posegle tudi v nekatere kraje ilirskobistriške občine, je pred desetimi leti zapisala Marija Krebelj, skupaj z Nado Kerševan, avtorico knjige Duša na bicikli. Dve leti zatem je Marija Tončič Štrancar v knjigi Frk, če z drn - frk čez trn popisala izročilo vzhodnega dela Brkinov in Čičarije, Vile bile Sabine Pugelj pa zaokrožajo podobo ljudskega bogastva bistriške občine, saj njeno delo s podnaslovom Dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice, posega v osrednji del občine.

“Leta 2006 sem se prvič podala na teren, ko sem pripravljala diplomsko nalogo. Srečala sem se s številnimi pripovedovalci in vzporedno z gradivom za diplomo na arheologiji začela zapisovati pripovedi od vasi do vasi. Sledilo je potem dolgo obdobje zapisovanja, do leta 2012, ki je ob pomoči dr. Stanonikove pripeljalo do izdaje knjige,” je v pogovoru z Jano Samsa, ki je vodila predstavitev, dejala avtorica.

In zares je bilo njeno delo prav garaško, kot bi lahko zapisali, saj je v svojem naboru prisluhnila kar 156 pripovedovalcem iz približno 40 naselij bistriške občine. V knjigi pa je zapisanih impresivnih 861 pravljic in ostalih zgodb, razdeljenih v devet vsebinskih enot. Nekateri od pripovedovalcev so se udeležili predstavitve in povedali nekaj zanimivih prigod.

Kakšna bo usoda te zbirke, smo lahko slišali vprašanje na predstavitvi. Po eni strani si dr. Stanonikova, njena pobudnica in urednica želi, da bi uspešno zaokrožila tudi peto dekado izhajanja, po drugi strani pa je urednica založbe Alenka Veber potožila, da bo ob splošnih težavah založnikov usoda Glasov odvisna od prodaje.

Če so prve knjige, med katerimi so mnoge že pošle, izhajale v nekaj tisoč izvodih, so Vile bile natisnili v 500 izvodih. Založnik si ni mogel privoščiti tudi objave barvnih ilustracij avtorice Aline Morano, ki pa so bile na ogled v knjižnici.

Knjigo je med bistriške bralce poleg naštetih pospremil v življenje tudi družinski trio Volk Folk, ki z ohranjanjem ljudskega glasbenega izročila sodi zraven. Odmevno predstavitev sta pripravila Knjižnica Makse Samsa in Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrice.TOMO ŠAJN


Najbolj brano