Kaj pa naši ameriški padalci?
Zgodovinar Blaž Torkar je pred kratkim doktoriral z delom Ozadje delovanja misij ameriške obveščevalne službe OSS v Sloveniji med letoma 1943 in 1945. V njem obravnava tudi zgodbe 12 slovenskih fantov, ki so jih Američani poslali na misije na slovensko in hrvaško ozemlje. In prav o tem je spregovoril v sredo na okrogli mizi v Komnu.
Bob Plan, Blaž Torkar in Ivo Jevnikar (z leve) na predstavitvi v Komnu Foto: Petra Mezinec
KOMEN> Tema je na Komenskem vzbudila veliko zanimanja, saj prav danes v Škrbini ob Fakinovi domačiji poteka spominska slovesnost na padalce, ki so jih med vojno izurile angleške sile, po vojni pa so postali žrtve takratne oblasti.
Usoda ameriških padalcev je bila popolnoma drugačna. Le za enega se namreč sumi, da ga je OZNA likvidirala. Razlogov za to je več. Prvi je, da je večina ameriških padalcev konec vojne pričakala izven slovenskih mej. Drugi pa, da je ameriška obveščevalna služba za jugoslovansko oblast predstavljala manjšo grožnjo od Angležev. “Dejstvo je, da Američani niso imeli svojega političnega interesa v Jugoslaviji in so bili partizanom manj sumljivi. Ameriška obveščevalna služba je veljala za amatersko in neprofesionalno,” je v pogovoru s tržaškim novinarjem Ivom Jevnikarjem v sredo v Komnu povedal Blaž Torkar.
OSS (Urad za strateške službe) je nekatere slovenske vojake izuril potem, ko so jih zajeli kot pripadnike nemške oziroma italijanske vojske. Urjenje je trajalo tri mesece in je bilo izjemno naporno. Po končanem padalskem tečaju so postali agentje in nared za pot v Jugoslavijo. “Čeprav se za njih uporablja izraz agenti, so opravljali dela v pomoč ameriškim vojakom. V glavnem so bili radiotelegrafisti in tolmači,” razloži Torkar.
Obsežna raziskava arhivov v Marylandu v ZDA, Londonu in v Sloveniji je pokazala, da so bili na misije na slovensko in hrvaško ozemlje poslani Marijan Česnik, Anton Galun, Vladimir Kumar, Franc Menčak, Ivo Pahor, Venčeslav Šali, Vilijem Štamol, Jože Stante, Radko Zudoar, Vlado Ivančič, Miloš Kosec in Radko Bajt.
Srečanja v Komnu se je udeležil tudi Američan hrvaškega porekla Bob Plan, ki je sodeloval v misijah na slovenskih ozemljih in osebno poznal večino slovenskih padalcev. “Partizani so proti koncu vojne vedno bolj pozabljali, da se borimo proti istemu sovražniku – Nemcem. Vedno manj je bilo pomoči in sodelovanja,” se dogodkov pred skoraj 70 leti spominja Plan.
PETRA MEZINEC