Kaj bodo prinesle cevi za plin?

Krpanov dom, kjer je v ponedeljek zvečer potekala prva javna predstavitev koridorja za prenosni plinovod Kalce-Jelšane, je bil izjemno slabo obiskan. Kljub temu je bilo odprtih nekaj vprašanj glede dobave plina za gospodinjstva, nevarnosti gradnje in odškodnin za rabo zemljišč.

Pivčane (na fotografiji levo z mikrofonom podžupan Boris Rebec) so na javni razgrnitvi prostorske ureditve plinovoda zanimali njegova (ne)varnost, odškodnine za služnost zaradi gradnje po njihovih zemljiščih in možnost napeljave poceni zemeljskega plina v gospodinjstva.  Foto: Lori Ferko
Pivčane (na fotografiji levo z mikrofonom podžupan Boris Rebec) so na javni razgrnitvi prostorske ureditve plinovoda zanimali njegova (ne)varnost, odškodnine za služnost zaradi gradnje po njihovih zemljiščih in možnost napeljave poceni zemeljskega plina v gospodinjstva.  Foto: Lori Ferko

PIVKA>”Pričakoval sem, da se bo danes tu zbralo več ljudi, saj je državni prostorski načrt (DPN) za prenosni plinovod ravno tako pomemben kot kakšen drugi. Zato bi bilo prav, da bi prišli in podali svoje pripombe, da bodo pripravljalci kar se da kakovostno pripravili osnutek DPN,” je peščico zbranih občanov nagovoril podžupan občine Pivka Boris Rebec, ki ga je zanimalo, ali bo dobava zemeljskega plina možna tudi za Pivčane.

Eno odjemno mesto

Predstavniki direktorata za prostor in energijo z ministrstva za infrastrukturo in prostor, kjer do 14. decembra sprejemajo pripombe in predloge, ki jim bodo sledila še stališča občin, se bodo predvidoma po dveh letih vrnili med pivške, postojnske in bistriške prebivalce in na javni obravnavi predstavili osnutek DPN. Takrat bosta do parcele natančno določena trasa in odjemno mesto za oskrbo z zemeljskim plinom.

Vendar je Mitja Podgorelec v imenu investitorja, podjetja Plinovodi, ob tem opozoril, da bo morala vsaka občina izbrati svojega koncesionarja, ki bo pripravil načrt distribucijskega omrežja za celotno lokalno skupnost, ne nazadnje se gradnja distribucijskega omrežja precej razlikuje od gradnje prenosnega plinovoda. ”Ta plinovod je kot avtocesta, kjer izvoza oziroma uvoza ni na vsakih sto metrov,” je povedal Podgorelec, a zagotovil, da bodo našli vsaj eno optimalno lokacijo za občinsko dobavo plina.

Odškodnin ne bo veliko

Na vprašanje, ali so predvidene odškodnine, pa je pojasnil, da se bodo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morali oglasiti pri vseh lastnikih zemljišč, ki jih bo prečkal plinovod. Z njimi bodo sklenili služnostno pogodbo, v kateri bodo določene obveznosti izvajalca kot tudi lastnikov, ki bodo upravičeni do odškodnine. Slednjo bodo določili sodno zapriseženi cenilci. ”Popisali bodo škodo na podlagi vpisa trajne služnosti in večletnega izpada pridelka,” je napovedal Podgorelec.

Namenska raba kmetijskih zemljišč v obliki sadovnjakov, vinogradov itd. se pri tem ne bo spreminjala in jih bodo po gradnji ohranili, saj bodo izvajalci na trasi dolžni vzpostaviti prvotno stanje.

”Če lastniki želijo, lahko s svojo cenitvijo preverijo ocene škode, kolikor bi prišlo do odstopanj med obema elaboratoma, pa bi morala oba sodna cenilca ugotavljati, zakaj je prišlo do razhajanj oziroma se poenotiti. Če do tega ne pride, smo v dosedanji praksi primer predali sodišču, ki je odločilo, katera cenitev je korektna in marsikateri cenilec je zato že izgubil licenco,” je lastnike pred obeti o bajnih odškodninah postavil na realna tla predstavnik investitorja.

Nevarne so tretje osebe

Podgorelec je ob tem še poudaril, da njihova družba, ki v slovenskem prostoru že več kot 30 let oskrbuje uporabnike zemeljskega plina, veliko pozornosti in finančnih sredstev namenja zagotavljanju varnosti obratovanja plinovodnega omrežja in varovanju okolja. Operater prenosnega sistema zato z ustreznimi površinskimi in notranjimi ukrepi 24 ur na dan v dispečerskem centru nadzira svojo dejavnost s pomočjo sodobne tehnološke enote PIG (Pipeline Inspection Gauges oziroma premičnih čistilnih naprav), ki potujejo po cevovodih in nadzirajo stanje.

Izdelan pa imajo tudi varnostni protokol z blok ventili, ki ob morebitni poškodbi omogočajo ustrezne mehanizme za odpravo napak oziroma popravila. ”Za varnost je zagotovljeno, zato do nesreče ne bi smelo priti, če pa bi, imamo za vsako občino organiziran način delovanja zaščite in reševanja, za kar pripravimo tudi kakšno tehnično vajo. Moram pa povedati, da tiste občine, ki že imajo plinovod, zdaj vidijo, da to ni nič strašnega,” je dodal investitor.

Zagotovil je še, da pri sestavljanju plinovodnega omrežja sodeluje več kot sto strokovnjakov. Za zdaj največjo skrb in nevarnost predstavljajo le nenadzorovani posegi tretjih oseb - teh sicer še niso zaznali -, ki bi se različnih zemeljskih opravil v varnostnem pasu plinovoda lotile brez pooblastil oziroma ne da bi o tem obvestili podjetje Plinovodi.

LORI FERKO


Najbolj brano