Jusarji terjajo odškodnine

Agrarne skupnosti po vsej Sloveniji so večinoma že dobile vrnjeno po vojni odvzeto premoženje. Vendar se je postopek vračanja vlekel dolga leta in za ta čas lahko terjajo odškodnino, ker s premoženjem niso mogle gospodariti. Ena takih je Agrarna skupnost Komen-Divči-Preserje.

Večino površin (gmajn, gozdov, pašnikov) so dobile agrarne skupnosti nazaj šele po dolgotrajnih postopkih. Če v času vračanja s premoženjem niso mogle upravljati, so upravičene do odškodnine, menijo v AS Komen-Divči-Preserje. Foto: Bogdan Macarol
Večino površin (gmajn, gozdov, pašnikov) so dobile agrarne skupnosti nazaj šele po dolgotrajnih postopkih. Če v času vračanja s premoženjem niso mogle upravljati, so upravičene do odškodnine, menijo v AS Komen-Divči-Preserje. Foto: Bogdan Macarol

KOMEN > Le malo članov agrarnih skupnosti oziroma jusarjev, kot jim večinoma pravijo na Krasu, ve, da lahko zahtevajo odškodnino zaradi nemožnosti uporabe zemljišč od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji leta 1991 do vračila premoženja v naravi, nam je pojasnil odvetnik kraške agrarne skupnosti Lovrenc Babič iz odvetniške pisarne Teje Verbič,

Na odvetniško pisarno iz Ljubljane so se obrnili člani Agrarne skupnosti (AS) Komen-Divči-Preserje. Kakšna bo ocenjena odškodnina, je še prezgodaj napovedati, je poudaril odvetnik. Pričakujejo pa, da bo enaka vrednosti najemnin teh površin v skoraj dvajsetih letih. AS Komen-Divči-Preserje so bila zemljišča v naravi vrnjena leta 2010.

Več bo znano potem, ko bodo sodni cenilci ocenili vrednost, člani agrarne skupnosti pa bodo morali počakati na odločitev sežanskega sodišča.

Prvi takšen primer v Sloveniji

Agrarna skupnost Komen-Divči-Preserje poseduje 79 hektarjev različnih površin, od kmetijskih in stavbnih zemljišč do travnikov, gozdov in pašnikov.

Največji odstotek je imel v upravljanju Sklad kmetijskih zemljišč. Zato odškodnino za čas, ko zemljišč niso mogli uporabljati, AS terja od njega, pa tudi od Občine Komen in zadruge Vinakras Sežana. Na republikškem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so nam povedali, da je AS Komen-Divči-Preserje edina, ki je doslej nanje naslovila zahtevo po vrnitvi odškodnine za to obdobje.

Prepričani pa so, da za te zahteve ni zakonske podlage. Vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti je urejeno v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. “V slednjem je v 3. stavku 8. člena določeno, kateri členi Zakona o denacionalizaciji se smiselno uporabljajo tudi v postopkih vračanja premoženja članom agrarnih skupnosti,” je povedala Anka Stopinšek iz Slada.

“Ta določba navedbe 72. člena Zakona o denacionalizaciji, ki ureja vprašanje odškodnine za nezmožnost uporabe, ne vsebuje, zato smo člane agrarne skupnosti napotili, da svoj zahtevek uveljavljajo na za to pristojnem sodišču,” je še dodala Stopinškova

Tudi odškodnine iz SOD-a

Agrarna skupnost Komen-Preserje-Divči pa vodi tudi postopek zoper Slovensko odškodninsko družbo (SOD). Kot je pojasnil Babič, gre za primere, ko se premoženja ne da vrniti v naravi. Takrat lahko AS zahteva odškodnino, med drugim tudi v obliki obveznic SOD-a.

Ovire za vrnitev premoženja so, pravijo na SOD-u, tudi primeri, ko je bilo posamezno podržavljeno zemljišče pozidano, v primeru porušenega objekta ali ko je zemljišče postalo zasebna lastnina fizičnih ali civilno-pravnih oseb.

Koliko je bilo teh zahtevkov, ni mogoče povedati, saj SOD ne vodi posebne evidence, prav tako nima podatkov o višini izplačil. Prihaja pa do odstopanj med vloženimi zahtevki in dejanskimi izplačili, saj so pogosto zahtevane tržne odškodnine, upravičencem pa pripada odškodnina po predpisih o denacionalizaciji.

Lovrenc Babič ob tem poudarja, da morajo biti zahtevki za določitev odškodnine vloženi na sodišče v obdobju petih let od pravnomočnosti vrnitve v naravi in ugotovitve, da določenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. PETRA MEZINEC


Najbolj brano