Jusarji se povezujejo
Predstavniki agrarnih skupnosti (AS) iz vse Slovenije se bodo jutri srečali na občnem zboru združenja, s katerim bodo skušali rešiti številne probleme, ob katere so trčile agrarne skupnosti po vnovični vzpostavitvi.
Egon Rebec Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA> Po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic iz leta 1994 se je v Sloveniji registriralo 665 agrarnih skupnosti (AS). Te imajo v posesti ali upravljanju 3,5 odstotka slovenskih zemljišč, kar je sicer mnogo manj od petine Slovenije, kolikor so jo obvladovale pred dobrim stoletjem, a še vedno pomemben delež.
Kar nekaj njihovih zemljišč, ki jih je država nacionalizirala, pa še nima urejenega statusa, ker registracija AS in vračilo premoženja po letu 2001 nista več možna.
Agrarne skupnosti so že imele svojo neformalno krovno organizacijo. Delovala je v 90. letih, v času priprave in sprejemanja zakona, vodil jo je Rudi Šimac. Takrat je odigrala pomembno vlogo, pravi Premrl. A njeno delo je kasneje zamrlo in novi izzivi kličejo po novem povezovanju.
To pa je le eden izmed številnih nerešenih problemov. Tudi AS, ki so se ustanovile in dobile zemljišča, imajo vrsto težav. Ena med njimi je lastništvo. Država je namreč vrnila premoženje tistim, ki jim ga je vzela, ti so večinoma že pokojni, zato morajo dediči izpeljati dedne postopke, ki pa se zelo vlečejo, pravi Silvester Sikošek iz AS Vrhpolje, ki ob tem opozarja tudi na nerešene odškodnine za daljnovode in druge posege, pa tudi na nepravično vračilo. Pred nacionalizacijo je bil jus vezan na hišno številko, zdajšnja zakonodaja pa lastništvo omogoča vsem dedičem. Kakšne probleme to prinaša v praksi, se je med drugim izkazalo pri gradnji vetrnic pri Dolenji vasi, kjer so solastnike iskali po vsem svetu.
“Potrebni so novi zakonski okviri in rešitev zaostalih in aktualnih vprašanj na vseslovenskem in tudi na nivoju posamezne agrarne skupnosti,” pravi Tine Premrl iz iniciativnega odbora za ustanovitev Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti (ZPAS), ki se bo jutri zbralo v sežanskem Goldenpicku na prvem občnem zboru. Na njem pričakujejo predstavnike AS iz vse Slovenije, največ pa prav s Primorske. Tako je denimo na območju Upravne enote Sežana registriranih 61 AS z 2098 člani, ki upravljajo s kar 11,6 odstotka površin tega območja.
Delovanje AS je sistemsko ohromljeno, zato se moramo nujno povezati, poudarja tudi Egon Rebec iz iniciativnega odbora in poziva tudi tiste AS, ki morda niso dobile vabila na občni zbor (ker je težko o vseh pridobiti podatke), da se pridružijo združenju, ki “bo s tem močnejše in bo zato imelo dovolj veliko vpliva na odgovorne inštitucije za pripravo ustreznejšega okolja, v katerem bodo agrarne skupnosti delovale v skladu s svojim poslanstvom.”
MARICA URŠIČ ZUPAN