Jame ne marajo luči in toplih teles

Večje kraške jame, kot so Škocjanske, Postojnska ali Velika jama pri Briščikih, letno obišče tudi 100.000 in več ljudi. Kako jame zavarovati in opremiti, da bi utrpele čim manj negativnih vplivov na njihov občutljiv ekološki sistem, je glavna tema mednarodnega simpozija, ki od včeraj do sobote poteka v Matavunu.

Gordana Beltram: “Če turizma v jamah in naravnih vrednotah ne nadzorujemo dovolj, nastane več škode kot koristi.” Foto: Lea Kalc Furlanič
Gordana Beltram: “Če turizma v jamah in naravnih vrednotah ne nadzorujemo dovolj, nastane več škode kot koristi.” Foto: Lea Kalc Furlanič

MATAVUN> Po ugotovitvah raziskovalcev kraških jam, ki so odprte za turistične obiske, slednji jamam ne prinašajo le zaslužka, ampak občutljivim ekosistemom tudi škodujejo. Ljudje namreč v podzemlje nehote “prinašajo” snovi iz zunanjosti, ki negativno vplivajo na jamsko okolje in življenje.

Zaradi prisotnosti človeških teles se spreminjata tudi temperatura v jamah in sestava plinov, raziskovalci pa so pozorni še na onesnaževanje. “Jame so namreč najboljši pokazatelj, kako ljudje ravnamo z zemeljskim površjem,” poudarja direktor Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni Tadej Slabe. “Tudi zato se krasoslovci zavzemamo, da se reke, ki tečejo skozi jame, temeljito prečisti v čistilnih napravah. Reka Pivka v Postojnski jami, na primer, ni zgleden primer tega,” pojasnjuje Slabe.

Kako s čim manj škode osvetljevati

Po besedah direktorice Parka Škocjanske jame Gordane Beltram in direktorja Velike jame (Grotta gigante) v Briščikih nad Trstom Alessia Fabbricatoreja je eden največjih negativnih vplivov na jamo osvetljevanje, ki ga nameščajo na predelih, kjer vodijo obiskovalce. “Umetna svetloba v jamah povzroča razrast tako imenovane 'lampenflore', ki spreminja okolje in življenje v jamah. To so alge in podobne rastline. Če se preveč razrastejo po jami, jih je potrebno tudi odstranjevati. Sicer pa v Škocjanskih jamah pripravljamo projekt nove osvetlitve, ki ne bi bila tako agresivna. Vendar je pot do tega dolga in v veliki meri odvisna od financ,” je bila včeraj, na prvi dan simpozija, nazorna Beltramova.

V Škocjanskih jamah, ki jih letno obišče 100.000 ljudi, so zaradi škodljivih vplivov osvetljevanja pozorni na število trenutnih obiskovalcev. Z monitoringom so ugotovili, da je najbolje, če se v jami zvrsti največ 800 obiskovalcev na dan. Zato jih tudi prerazporejajo, kmalu se bodo zainteresirani lahko naročali za obisk prek spleta.

Slabe dodaja, da so preučili vse kazalce svetlobnega onesnaževanja v turističnih jamah in so zato na dobri poti k “rešitvi” - vzpostavitvi ustreznejšega osvetljevanja. Najbolje naj bi se izkazala led svetila.

Direktor Velike jame pravi, da pri njih že deset let preizkušajo različna umetna svetila, ki bi čim manj negativno vplivala na krhko podzemno okolje. “Zadnje raziskave so pokazale, da bi bila še najmanj škodljiva svetila z UV-svetlobo, podobno tisti, ki jo uporabljajo za akvarije. Pred štirimi leti smo povsem prenovili osvetljevanje, rezultati so pozitivni,” dodaja. Njihovo jamo letno obišče 80.000 obiskovalcev. V njej opravljajo številne raziskave, med drugim s posebnim nihalom (le dve taki sta v Evropi) spremljajo nihanje zemlje. Sodelujejo s tržaško univerzo, oceanografskim inštitutom ter seveda s postojnskim inštitutom za krasoslovje. Kakor tudi Park Škocjanske jame.

Zaradi bliskavic spore hitreje kalijo

Prav sodelovanje med sorodnimi ustanovami doma in po svetu prinese uporabne izkušnje in ugotovitve. Temu je namenjen kongres, ki poteka v novem promocijsko-kongresnem centru Pr' Nanetovh v Motovunu. “Tvorno sodelujemo s Kitajsko, kjer je ogromno podzemnih jam, do katerih se Kitajci obnašajo različno. Pri nas razmišljamo drugače, zato smo dolžni biti do njih pozorni, da ne bodo naši zanamci ob njih obisku o njih govorili v pretekliku,” je odločen Slabe. Beltramova pa je prepričana, da taka strokovna srečanja pomenijo promocijo zavarovanega območja, kot je park Škocjanske jame. In da je upravljanje s turističnimi jamami odgovorna dejavnost, zato so vse izkušnje in strokovne podlage dobrodošle.

Na simpoziju bodo strokovnjaki predstavili številne zanimive izsledke svojih raziskav v jamah, si ogledali Postojnsko jamo, Škocjanske jame in Veliko jamo. V slednji je včeraj popoldne raziskovalec Massimo Sbarbaro, ki se ukvarja z vplivom Wi-fi naprav na jame, prikazal brezžično povezavo med podzemljem in površjem, ki je uporabna predvsem v primeru nesreč ali posebnih raziskav. Sicer v jami ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov, škodljivi sta tudi svetloba in toplota bliskavic fotoaparatov. Ti pospešujeta kaljenje rastlinskih spor iz površja, ki jih obiskovalci nehote prinesejo s seboj na oblačilih in obutvi.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano