Jagode in blitva s šolskega vrta
V času, ko v Sloveniji beležimo kritično nizko prehransko samooskrbo in otroci izgubljajo stik z zemljo ter pridelavo rastlin, so v hrpeljski osnovni šoli prijeli za motike: v deklarirano poslanstvo - izobraziti učence v celovite osebnosti - so vključili šolski vrt.
Skupina učencev in njihovih staršev ter oba mentorja na šolskem vrtu ob dnevu odprtih vrat Foto: Bogdan Macarol
HRPELJE
>
“Očitno je južna lega v zavetju šole za šolski vrt idealna. Tu nam že uspevajo česen, čebula, krompir, korenje, rdeča pesa, blitva, fižol, solata, jagode in zelišča. V sodelovanju z vrtcem, kjer imamo mini rastlinjak, smo z malčki vzgojili sadike paradižnika, paprike, buč, ognjiča in timijana. Te sadike še čakajo, da jih presadimo,” zunanja mentorica vrtnarskega krožka hrpeljske osnovne šole Danijela Grgurić z žarom v očeh našteva prva pomladanska opravila na vrtu. Kot mama dveh deklet, ena obiskuje sedmi razred, druga je še v vrtcu, se je oktobra lani sama ponudila za pomoč profesorju biologije Jaki Nemaniču.
Šolske vrtove podpira tudi ministrstvo za šolstvo. Tako morajo vse šole, ki prijavljajo investicije, predvideti določeno površino tudi za šolski vrt. Ali to površino res namenijo za vrt, pa ministrstvo ne nadzira. “Odločitev o namembnosti in delitvi zunanjih šolskih površin je v pristojnosti občin. Ministrstvo zgolj zagotavlja prostor, kjer poteka del izobraževanj pod okriljem projekta Šolski ekovrt, ki ga vodi Inštitut za trajnostni razvoj. V okviru akcije Shema šolskega sadja in zelenjave za naslednje šolsko leto na ministrstvu načrtujemo strokovno podporo šolam pri postavitvi oziroma vzdrževanju šolskih vrtov,” pojasnjujejo na ministrstvu. Na Inštitutu za trajnostni razvoj v letošnjem šolskem letu strokovno pomagajo pri postavitvi in delovanju ekovrtov na 145 šolah po Sloveniji, od tega jih je dvanajst na Primorskem, kar je glede na število šol - malo.
Z vrta na krožnike
“Vrt obdelujemo po načelih eko kmetijstva. Naš cilj je, da ga postopoma širimo. Pri tem pazimo, da imamo čim manj stroškov in da sadimo avtohtona semena vrtnin in poljščin. Tako smo že dobili 50 let staro sorto fižola in 40 let staro sorto krompirja. Imamo že tudi stare sorte sadja, ki jih bomo kar sami cepili,” je Grgurićeva izpostavila svoj način dela z osmimi učenci in dodatnimi otroki iz vrtca.
Vrt pa ima še veliko drugih pozitivnih učinkov na številna področja šole in pouka: “Pridelke uporabljamo pri predmetih sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja. Vrt je vključen tudi pri drugih predmetih, pri likovnem krožku so tako naredili glinene hišice, skupina za obdelavo lesa pa lesene,” je povedal Nemanič.
Najboljša učilnica
Lokacija šolskega vrta zadnjih deset let služi kot naravoslovna učilnica na prostem. V njej je že ves čas mlaka, postopoma so dodali še skalnjak in drevesa. “Še iz časov, ko sem bila sama učenka te šole, mi je ostala v spominu izkušnja z vzgojo okrasnih rastlin ravno na tem mestu,” je povedala ravnateljica šole Janja Babič, ki ima letos na skrbi 290 učencev.
Domače sorte
Šolski kolektiv je spodbudo za šolski vrt dobil lani, ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprožilo akcijo Sadimo avtohtona slovenska semena. “Naš namen je otroke, ki vse več časa preživijo v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj, ozaveščati o samopreskrbi,” je ravnateljica predstavila šolski vrt tudi kot obšolski poligon prenosa znanj in veščin od starejših na mlajše generacije.
“Ob spremljanju rasti ter razvoja rastlin in živali bodo dobili praktično izkušnjo, ki jim bo še kako koristila kasneje v življenju,” je še dodala ravnateljica.
BOGDAN MACAROL