Iz nujnega zla v krajevni biser

Krajani Senožeč so na zboru krajanov minuli konec tedna soglasno podprli zaustavitev propadanja najbolj vredne kulturne dediščine v naselju, kot so na primer mitnica, Adria in Jančarjeva hiša. Vtem vidijo svoj bodoči razvoj zlasti v smeri, ki jo je zastavila nedavna urbanistično arhitekturna delavnica študentov arhitekture.

Sedaj propadajoča, donedavno dominantna stavba nekdanje restavracije Adrie, kjer je bilo še prej sodišče in po vojni zdravilišče za tuberkulozo  Foto: Vir: Ebay.It
Sedaj propadajoča, donedavno dominantna stavba nekdanje restavracije Adrie, kjer je bilo še prej sodišče in po vojni zdravilišče za tuberkulozo  Foto: Vir: Ebay.It

SENOŽEČE>> V diskusiji so krajani pritrdili ugotovitvi študentov, da mora objekt nekdanje restavracije Adrie postati vlečni konj turizma, ki mu je potrebno dodati mitnico. “V stanju, v katerem je, nas skrbi zlasti slednja. Zaradi pomena, ki presega lokalni vidik, predlagam, da sprožimo pobudo, da mitnica postane objekt državnega pomena ter da se tudi odkupi in čim prej sanira,” je naštel pobude občinski svetnik Lojze Mahorčič.

Študenti so jim odprli oči

Mitnico so lastniki do zime dolžni sanirati, saj so jim to naložile inšpekcijske službe. Tako bo vsaj za silo “ušla” samoporušitvi. Krajani so na zboru izpostavili še pomen in potrebo po oživitvi propadajoče dominantne Jančarjeve hiše s sosednjo stavbo nekdanje kinodvorane, ki je sedaj last Cerkve.

Živahno diskusijo o bodočem razvoju Senožeč so sklenili z ugotovitvijo, da je bilo delo študentov arhitekture koristno in potrebno. Ter pooblastili vodstvo krajevne skupnosti (KS) in občine, da vzpodbudijo lastnike vseh treh stavb, da objekte čim prej sanirajo.

Kakor pojasnjuje pobudnik zbora krajanov Jovo Ferfila, ki je v svetu KS predstavnik vaške skupnosti Senožeče, so razlog za zbor ravno številni odzivi krajanov na delo študentov arhitekture, ki so letos poleti en teden raziskovali, risali, slikali in ustvarjali predloge za lepši videz osrednjega dela Senožeč in o tem pred kratkim izdali katalog.Meni osebno so prinesli nov, svež pogled. Zaradi njih na marsikatero propadajočo stavbo, ki mi je bila prej nujno zlo, gledam kot na možnost za lepši skupni jutri,” je pojasnil Ferfila.

Pobudnik poletne delavnice je bil akademski slikar ilustrator Damijan Stepančič, ki se je z ženo Lučko, konservatorko kulturne dediščine, sem priselil pred tremi leti. “Da so Senožeče pomembne, je pisal že Valvazor. Sama sva tu kupila staro hišo in jo avtentično obnovila. Ker pa nama ni vseeno, da je stari del naselja videti kot po bombardiranju, smo veseli, da so se na najino pobudo odzvali tako na fakulteti za arhitekturo kot tudi na občini Divača. Seme je posejano, na nas je, kaj bo iz njega zraslo,” je nagovoril približno 30 zbranih krajanov.

S krajevno identiteto do razvoja turizma

Njegova soproga pa dodala, naj krajani ne dopustijo, da bodo nove gradnje in obnove starih hiš v tem delu vasi, kar se že dogaja, počasi dale naselju videz primestnega spalnega naselja. “Zgledov, da obstajajo tudi drugačne rešitve, ki z ohranjanjem krajevne identitete prinašajo tudi nova delovna mesta, zlasti v turizmu, je iz Evrope veliko,” je še poudarila. Pritrdil jima je tudi arhitekt in občinski svetnik Stojan Lipold. Prepričan je, da je potrebno, če bi hoteli, da bi bile obnove starega kvalitetne, sodelovati s strokovnjaki. “Ob dosedanjih izkušnjah se izkazuje, da v primeri z novogradnjami niso dražje ter da jih je mogoče toplotno in glede vlage izolirati. Predvsem pa imajo dušo, ki jo nove stavbe nimajo,” je še izpostavil.

“Čeprav so sedaj težji finančni časi, pa ni res, da v zadnjem času nismo v Senožečah nič naredili,” je spomnil Anton Može, nekdanji predsednik KS Senožeče.Obnovili so stavbi stare šole in žage, ki sta bili še pred osmimi leti tudi v podobno slabem stanju, kot so vsi trije sedaj najbolj problematični objekti.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano