Iz Divače pod zemljo do Škocjanskih jam

Pod mestom Divača se vije 16 kilometrov podzemnih rovov Kačne jame, po katerih vijuga reka Reka. Jamarji nameravajo odkriti povezavo s Škocjanskimi jamami, kar bi pomenilo, da Divača stoji nad največjim jamskim sistemom v državi.

DIVAČA>Približno sto ljudi je sede in stoje pozorno poslušalo več kot dve uri dolgo projekcijo s predavanji o tem, kaj se skriva v podzemlju pod Divačo. Šesti pogovorni večer Divača - mesto nad Reko se je začel malce provokativno. Divaški arhitekt Stojan Lipolt je namreč z besedo in sliko pokazal, da so mnoge svetovne turistične znamenitosti v marsičem podobne okoliškim naravnim in kulturnim spomenikom.

Fotografije so vzporejale Kilimandžaro in Snežnik, Trhlovco in Stonehenge, steber na londonskem Trafalgarju in pil v Vremski dolini ter vhod v Kačno jamo in rimski Panteon. Pripovedovanje je po eni strani vzbujalo nasmeške, a hkrati dalo misliti. Lipolt je poudaril, da je obsežen jamski sistem Kačne jame “bistvo naravne dediščine Divaškega krasa”.

Šestnajst kilometrov rovov

Drugi predavatelj, geograf iz Parka Škocjanske jame Borut Peric, je predstavil Kačno jamo. Šestnajst kilometrov rovov, ki se vijugajo pod Divačo, jamarji odkrivajo že od konca 19. stoletja naprej. V zadnjih letih so nove kilometre raziskovali Čehi, ki so v južnomoravskem mestu Ostrov u Macochy pred nekaj dnevi premierno predstavili tudi dokumentarni film o tem, kako so se letos avgusta prebili skozi dva sifona in našli jame, ki se presenetljivo nadaljujejo proti vasi Povir.

Zaradi dolžine jame je postalo raziskovanje zelo zamudno in zaradi velikanske količine opreme, ki jo mora prenašati več deset ljudi, tudi na moč težavno. Kljub izdatni pomoči divaških jamarjev. Jamarji si zato želijo, da bi našli nov vhod v jamo, kar bi skrajšalo pot. Češki jamarji so o svojih raziskavah pripravili tudi več spletnih strani z opisi, skicami in fotografijami.

Kopanje in potapljanje

O tem je razmišljala tudi skupinica mlajših jamarskih navdušencev, ki je začela kopati luknjo na dnu brezna pri Risniku. Prekopali so se do podzemne obale Reke in ugotovili, da je to pot pred njimi že nekdo opravil, je povedal Kristjan Rešaver. Verjetno gre prav za Gregorja Žiberno, po katerem se imenuje tudi divaško jamarsko društvo. Odkritja v Breznu treh generacij so jih opogumila, da že napovedujejo naskok na zadnjih 600 metrov neodkritega podzemlja, ki loči Škocjanske jame od Kačne jame. Pri tem so pomembni tudi jamski potapljači. O tem je govoril Sebastjan Žagar, ki je novo dvorano odkril po 200 metrih plavanja skozi sifon.

TINO MAMIĆ

---