Iskal ženino hišo in postal kartofil
Pepi Krašna je četrt stoletja zbiral razglednice, ki si jih sedaj lahko ogledamo v zajetni knjigi in na razstavi. To je poklon Postojni in rodbini Šeber, ki je vodila znamenito tiskarno Šeber, je ob otvoritvi dejala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič.
POSTOJNA > Na petkovi večerni otovoritvi razstave je bilo toliko ljudi, da so se morali iz Galerije 2 v stavbi Primorke preseliti kar na hodnik.
Avtor razstave in knjige Pepi Krašna se je priženil v Postojno in se začel zanimati za korenine ženine družine. Zanimalo ga je, kako je bila videti njihova nekdanja hiša in ženin stric mu je povedal, da je bila natisnjena na razglednici, ki pa je verjetno zgorela. “Razglednico iščem še danes,” se posmeje Krašna.
Tretja najstarejša razglednica
A med iskanjem se je navdušil nad razglednicami in v četrt stoletja postal eden najpomembnejših kartofilov v državi. Danes hrani celó tretjo najstarejšo slovensko razglednico, ki je, kot vidimo na razstavi, bila poslana daljnega leta 1891. “Skoraj gotovo je, da obstaja še kakšna starejša razglednica, le da je mi še nismo našli ali pa sploh ni bila odposlana,” pojasni Krašna.
Več kot polovica vseh razglednic v knjigi je iz Postojne in naselij v današnji Občini Postojna. To niso bile preproste fotografije, ampak litografske umetnine, je na otovoritvi povedal Krašna.
Šeber: trije Maksi, tri tiskarne
Krašnovo delo ni le ljubiteljsko, ampak tudi strokovno, je poudarila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Razglednice danes pa niso le spomin na srčne pozdrave, temveč dokaz razcveta turizma v upodobljenih krajih, je pojasnila: “Krašna nam je odkril pomemben del postojnske in slovenske zgodovine.”
Šeber ali tudi Schäber je postojnska tiskarska družina, katere začetnik je bil v Idriji rojeni Maks Šeber. Maks je kupil podružnično tiskarno idrijskega rojaka Jožeta Blaznika (1856), nasledil ga je sin Rihard, po njegovi smrti (1904) pa je tiskarno kupilo Katoliško tiskovno društvo (KTD). Društvo je privzelo ime “Tiskarna Riharda Šebra naslednikov”, kar pa so po sodbi sodišča morali opustiti. Drugi Maksov sin, ki je bil tudi Maks, pa je po prodaji bratove ustanovil svojo tiskarno (1904). Speleolog, fotograf in popotnik Maks Šeber je izdajal in urejal tudi časnik Notranjec.
Nasledil ga je sin, še tretji Maks Šeber, ki je podjetje vodil do njegove likvidacije in nacionalizacije po koncu druge svetovne vojne (1948).
Ricmanjski uporniki
Knjižna novost Pepija Krašne ima naslov Razglednice tiskarne Šeber. Velika knjiga na 344 straneh prinaša skoraj 300 starih razglednic iz enajstih primorskih in dveh zamejskih občin (Postojna, Ajdovščina, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Logatec, Pivka, Ribnica, Sežana, Vipava, Bazovica in Ricmanje).
Posebej zanimivi so motivi iz Ricmanj, kjer so fotografije iz časa znamenitega ricmanjskega upora. Ricmanjski uporniki so se namreč zoperstavili tržaškemu škofu z zahtevo po samostojni župniji. V desetletju spora je namesto duhovnika pokopaval in poročal kar župan. Ti obredi so bili ovekovečeni tudi na petih razglednicah, ki jih je v Postojni pred dobrimi stotimi letih natisnila tiskarna Šeber.
Filatelistična razstava originalnih znamk in žigov bo v Galeriji 2 na ogled do 29. junija. Gre za osebne znamke, ovojnice in priložnostne žige, ki obeležujejo dogodke iz zgodovine mesta in Postojnske jame. Založnik knjige in lastnik galerije Bojan Novak je ob tem dejal, da je priložnostni poštni žig zapis dogodka v zgodovini.
TINO MAMIĆ