Gruzijci na Krasu

Skupina vinarjev iz Gruzije, kjer imajo kar 8000-letno vinarsko tradicijo, se je konec prejšnjega tedna mudila na Primorskem. Svojo pot na Vinitaly v Verono so podaljšali za dva dni in spoznali še njim manj znano slovensko vinsko krajino.

Branko Čotar (v sredini) je gostom odstrnil svoj pogled na kraška vina. Levo je John Wuderman, desno pa Nicola Ettore Antani Finotto.   Foto: Jaka Jeraša
Branko Čotar (v sredini) je gostom odstrnil svoj pogled na kraška vina. Levo je John Wuderman, desno pa Nicola Ettore Antani Finotto.  Foto: Jaka Jeraša

PRIMORSKA > Nicola Ettore Antani Finotto iz Milana je konec prejšnjega tedna povezal dve vinski deželi, ki jima je posebej naklonjen: Gruzijo, od koder v Italijo uvaža vina, in Slovenijo, kamor rad prihaja in ima prijatelje. Z Vasjo Čotarjem iz Gorjanskega sta pripravila dvodnevni program in skupino Gruzijcev najprej peljala v Brda, kjer so bili v kleti in na večerji pri Aleksu Klincu v Medani, potem pa še na Kras.

Gruzijski vinarji so se v Veroni predstavili v sekciji sonaravno pridelanih vin, zanimanje vinske javnosti pa zbujajo predvsem njihova vina, pridelana po starodavni tradiciji s fermentacijo in vsaj nekaj mesečnim zorenjem v kvevrih, velikih glinenih posodah, ki jih imajo bodisi vkopane v zemljo bodisi postavljene na odprtem, praviloma na dvoriščih.

Na Krasu sta Vasja in Branko Čotar kolegom iz Gruzije po zajtrku v Pepinem vrtu v Škrbini v kleti v Gorjanskem predstavila svoja vina iz ekološke pridelave, pri Svetozarju Raspopoviću v Dutovljah, sicer gostincu v Ljubljani, pa so gostje doživeli košček domovine. Raspopović ima v kleti namreč tri gruzijske kvevre (amfore), v katerih prideluje malvazijo po tamkajšnji tradiciji. “Ko sem bil z Joškom Gravnerjem iz Oslavjana obisku v Gruziji se mi je ob okušanju vin iz kvevrov odprl povsem nov svet. Odločil sem se, da bo tako pridelano tudi naše vino,” je povedal. Gruzijci so pohvalili njegovo vino, izmenjali so si izkušnje, Raspopovića pa je ganilo mnogoglasno gruzijsko petje, še ena tamkajšnja tradicija, ki ga ne gojijo le v cerkvah, temveč tudi doma in v svojih kleteh. “Hvala, da ste nam pričarali Gruzijo v naši kleti,” je bil zadovoljen.

Vasja Čotar je goste popeljal še k Dejanu Kukanji, rejcu krškopoljskih prašičev, pa k Mariu Godniču, da so poskusili kraško žganje, k vinarju Mateju Švari, večer pa so po večerji v Čotarjevi K'ntini zaključili s kresom pri Ivanu Križmanu v Komnu.

Med gruzijskimi gosti je bil tudi John Wuderman, Američan, ki se je po slikarskem izpopolnjevanju v Moskvi zaljubil v gruzijsko kulturo in postal - vinar. Je velik ambasador gruzijskega vina in na skupnih poteh s kolegi tudi prevajalec za gruzijski jezik. Njegov rkatsiteli, vino iz najbolj razširjene bele gruzijske sorte in še nekaj drugih gruzijskih vin, bo mogoče poskusiti na tretjem Festivalu oranžnih vin 25. aprila v Izoli.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano