Gradili bodo hiške in zidove

Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras tudi letos upravičuje svoje ime, saj je veliko študijskih programov vpetih v okolje, črpa iz njega in mu daje dodano vrednost. Do pomladi nameravajo postaviti tudi pastirsko hiško in vsaj en pravi kraški zid - brez malte.

Boris Čok, ki je gradnjo pastirskih hišk predstavil tudi v Sterletovem filmu, bo  glavna pomoč Kraševkam in Kraševcem pri gradnji teh preprostih, a za gradnjo kar zahtevnih stavb
  Foto: Bogdan Macarol
Boris Čok, ki je gradnjo pastirskih hišk predstavil tudi v Sterletovem filmu, bo glavna pomoč Kraševkam in Kraševcem pri gradnji teh preprostih, a za gradnjo kar zahtevnih stavb  Foto: Bogdan Macarol

GORJANSKO > Udeleženci letošnjih programov se bodo učili o kraški arhitekturi, tržaški književnosti, spoznavali kraške učne poti in zeliščne rastline, eden od novih študijskih programov pa je tudi učenje izdelave suhega zidu in pastirskih hišk, ki ga bo vodil Boris Čok. Prvo srečanje “hiškarjev” bo danes 17. uri v vaškem domu Gorjansko (nasproti cerkve), kjer si bodo najprej ogledali film in se dogovorili o vsebinah in dnevih, v katerih bi program izpeljali. Program je še vedno odprt za vse, ki jih veseli ohranjanje najbolj prvinske kraške dediščine.

“Znanja, ki jih imajo starejši, smo želeli skozi našo generacijo prenesti na mlajše. Vsako leto ugotavljamo, da izgubljamo znanja, ki so nekoč obstajala,” pravi predsednica društva Nadja Mislej Božič in doda: “Ko enkrat postaviš pastirsko hiško, jo postaviš za več generacij. Nekako si predstavljam, da bi se ob njej zbirali ljudje vseh starosti.” Želi si, da bi se v programu združevali ljudje, ki tu živijo od nekdaj, ki so sem prišli in tudi tisti, ki prihajajo sem le ob koncu tednov. Poleg izdelave pastirske hiške bodo nekje v vasi sezidali tudi suhi zid. Pričeli bodo v Gorjanskem, kjer je tudi sedež univerze, v naslednjih šolskih letih pa bodo nadaljevali tudi po drugih vaseh.

Kraška univerza za tretje življenjsko obdobje je ena od 46 univerz, ki so ustanovljene na različnih koncih Slovenije. Poleg omenjenih programov ponuja še učenje tujih jezikov, celo japonščine. “Ponujamo res kvalitetne programe, ki jih vodijo zelo usposobljeni predavatelji. Predvsem pa je pomembno, da univerza živi z okoljem,” je poudarila Mislej Božičeva. PEM


Najbolj brano