Gošča iz greznic v pitno vodo? Da.
Eden od virov onesnaževanja kraškega podzemnega vodonosnika so tudi izpusti zaradi mestoma neurejene oziroma nezgrajene javne infrastrukture za odpadne vode. Občine ter komunalna in vodovodna podjetja zato opozarjajo predvsem lastnike zasebnih greznic, naj jih redno vzdržujejo.
Ob zadnjem večjem deževju so vodotoki v Vremski dolini poplavili polja in njive, kar je na površje prineslo tudi sledi fekalij iz slabo vzdrževanih greznic Foto: Lea Kalc Furlanič
VREMSKA DOLINA
>
“Ob močnem spomladanskem deževju smo v Vremski dolini opazili poplavljena polja, potok Umec pod vasjo Famlje in drugi manjši vodotoki so namreč prestopili bregove. Poplavljena polja niti ne bi bila večja grožnja za zgodnji pridelek, če ne bi tam zaznali ostanke fekalij,” pojasnjuje divaška občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič.
Od greznice do pitne vode
Domačini pa opozarjajo še na nelegalne izpuste odpadnih vod iz zasebnih greznic v bližnje vodotoke in tla, kar povzroča ne le smrad, temveč predvsem bojazen, da te odplake dosežejo kraški podzemni vodonosnik, ki je vir pitne vode. “Odpadna voda, ki izteka iz greznic, pronica v podzemlje in lahko onesnažuje tudi kraški vodonosnik,” pritrjuje Tomaž Zorman,vodja naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame (PŠJ).
Peter Švagelj s Kraškega vodovoda pa poudarja, da je v Sloveniji še veliko krajev brez urejenega kanalizacijskega omrežja, zato morajo za odpadne vode iz gospodinjstva poskrbeti lastniki hiš sami: “Tako je tudi v naselju Famlje. Vsi objekti morajo imeti urejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod s troprekatno greznico, ki deluje na izpust v zasebno zemljišče ali na praznjenje, lastniki novogradenj pa morajo postaviti čistilne naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ustrezne velikosti.”
Še hujše: kemikalije
Prihodnji teden, v sredo, bo jamar Franci Malečkar v Škrateljnovi hiši v Divači predaval o “temnih plateh” kraškega podzemlja; opozoril bo predvsem na onesnaževanje kraških jam in kraškega površja, kar s seboj prinese tudi onesnaževanje pitne vode.
Opisal bo primere tovrstnega onesnaževanja, med drugim tudi nelegalnih izpustov odpadnih voda v zemljo ali v vodotoke, njih pronicanje in posledice.
Zakaj je torej redno čiščenje greznic na kraškem območju tako pomembno? “Tudi večprekatna greznica do neke mere deluje kot čistilna naprava,a žal je to premalo, še posebej v dobi, ko v gospodinjstvu uporabljamo ogromno detergentov in drugih kemičnih pripravkov.”
100 evrov proti smradu iz greznic
Učinkovitejše kot večprekatne greznice so male, samostojne čistilne naprave (biološke ali drugačne), ki so jih po zakonu dolžni zgraditi lastniki novogradenj. To velja predvsem v podeželskih naseljih, medtem ko morajo občine in država v vseh urbanih naseljih do leta 2017 zgraditi javno kanalizacijo. Na to opozarja tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki pa napoveduje tudi subvencije za male čistilne naprave.
Greznice pa je potrebno redno prazniti in goščo odpeljati na čiščenje na komunalno čistilno napravo, opozarjajo odgovorni. V primeru Famelj jo odpeljejo na čistilno napravo v Divačo. “To dejavnost opravlja Kraški vodovod, saj je odpadno vodo in goščo iz greznic prepovedano samostojno odvažati na javne in kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinske in podzemne vode,” pove Švagelj. Storitev Kraškega vodovoda stane približno 100 evrov. Kdor se temu izogne, ga utegnejo prijaviti inšpektorju.
Občina kanalizacijo gradi počasi
Občina Divača si že vsa leta prizadeva pridobivati evropski denar za ureditev ustreznega odvajanja odpadnih komunalnih voda, tako kot je predvidela v razvojnem načrtu Razvoj podeželja Krasa in Brkinov 2007- 2013. Doslej je uspela zgraditi kanalizacijo v severnem delu Divače, ki jo je delno plačala iz Evropskega sklada, predlani je zgradila novo kanalizacijo še v Gabrovem naselju (južni del Divače) in v starem jedru Divače ter v Senožečah.
Trenutno pripravljajo dokumentacijo za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Dolnjih Ležečah.
Tako kot v večini drugih občin urejajo kanalizacijsko infrastrukturo najprej v naseljih z večjim številom prebivalcev, obenem pa občane ozaveščajo in vzpodbujajo k praznjenju greznic na delavnicah ter posredno prek projektov o trajnostnem razvoju in skrbi za naravo v šolah.
LEA KALC FURLANIČ