Evropski denar za optiko je bil porabljen pravilno

Občine in izvajalci pri gradnji širokopasovnega omrežja na območju občin Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica niso zlorabili evropskih sredstev, ugotavlja pristojno ministrstvo. Toda obenem navaja, da operater na obeh lisah ne more biti isti. To tudi ne bo.

 Foto: Bogdan Macarol
Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > Očitki, ki jih je javnosti prejšnji mesec posredovalo izolsko podjetje Elta, so bili hudi: da so Občina Sežana kot glavna nosilka projekta ter družbi FMC in Vahta kot izvajalki, projekt vodile tako, da je 18 milijonov evrov evropskega denarja namesto v optičnem omrežju na belih lisah, za kar je bil namenjen, končalo v večjem delu na sivih lisah, kar je prepovedano.

Po mnenju Elte tako cilj občine in Vahte ni bil zgraditi širokopasovno omrežje tam, kjer ga še nimajo, temveč so bila sredstva “porabljena v korist zasebnega podjetja Vahta d.o.o., s katerimi je ta družba prevzela Telekomove posle ter naročnike na Krasu in to s pomočjo javnih sredstev, ki imajo status državne pomoči na prepovedanem področju sivih lis.”

Elta je o domnevnih kršitvah večkrat opozorila pristojne institucije, a te niso ukrepale, so še opozorili.

“Elti se je zgodila konkurenca”

V Vahti te očitke v celoti zavračajo: “Navedbe Elte so bile na več instancah preverjane in zavržene kot neresnične,” pravi direktor Vahte Goran Živec.

Do 31. julija so v štirih občinah na širokopasovno omrežje priključili 1489 uporabnikov: 917 na sivih lisah in 572 na belih.

“To, kar se Elti dogaja, je zelo preprosto razložiti z besedo konkurenca. Predolgo je brez prepotrebnih vlaganj Elta želela obirati svoje uporabnike, ki niso imeli nobene možnosti izbire drugega ponudnika. Ko se je sedaj taka možnost pojavila, smo pa vsi lopovi in prevaranti,” še pravi Živec in dodaja, da ima po nizu Eltinih napadov zadnji dve novosti: “Elta v dopisu prvič neposredno napada naše podjetje in prvič se pod pisanje Elte ni podpisal njen uradni zastopnik Aco Kabanica, ampak le eden od zaposlenih.”

Za sive lise se je zanimala le Vahta

Tudi Občina Sežana očitke zanika. Projekt je pridobila na razpisu leta 2011, z javnim naročilom je za izvajalca izbrala družbo FMC, ki zagotavlja 40 odstotkov zasebnih sredstev, podjetje Vahta pa je sodelovalo kot podizvajalec, navaja. Klementina Križman iz kabineta sežanskega župana Davorina Terčona pravi: “Pridobljena sofinancerska sredstva so bila izključno namensko porabljena za zgraditev odprtega širokopasovnega omrežja v skladu z razpisnimi pogoji.”

Glede tehnologije (Elta je očitala, da so omrežje postavljali po “G-pon” sistemu, pri katerem si vlakno deli kar 64 naročnikov, medtem ko naj bi pri ostalih vsak naročnik imel vsaj eno celo vlakno) na občini pravijo, da je ta morala biti v skladu z razpisnimi pogoji ministrstva, saj v nasprotnem primeru projekt ne bi bil izbran za sofinanciranje.

V omrežje lahko vstopajo vsi operaterji pod enakimi pogoji in v njem prodajajo svoje storitve, še dodajajo.

Za sive lise je občina zaradi velikega zanimanja občanov pozvala investitorje za izgradnjo optičnih priključkov na teh območjih, a se je odzvalo le podjetje Vahta. To že priključuje objekte z območja sivih lis, “ki pa nikoli niso priključeni pred zainteresiranimi uporabniki na območju belih lis,” pravijo na občini.

Na očitek, da mnogi uporabniki na belih lisah še niso priključeni, čeprav bi moral biti projekt končan do konca leta 2012, na občini odgovarjajo, da je “projekt v celoti realiziran, saj so zgrajeni vsi priključki za bele lise.” Do konca junija je bilo na belih lisah priključenih 481 uporabnikov (od 3.535 možnih), na sivih pa 672 od nekaj več kot 10.000 možnih.

Telekom se dogovarja

Na Telekomu, ki naj bi mu po navedbah Elte projekt povzročil veliko škode, pa so glede razmerij z Vahto in družbo FMC zapisali: “Junija letos smo podpisali medoperatersko pogodbo za gostovanje na sivih lisah, s čimer želimo preprečiti nastanek večje poslovne škode, ki bi lahko nastala družbi. Na navedenem območju ima Telekom Slovenije zgrajeno lastno omrežje, tako da veliki večini gospodinjstev na sivih lisah lahko zagotovimo telefonijo, internet in IP TV na lastnem omrežju. Natančneje: v 97 odstotkih lahko zadostimo pogoju, ki ga je na razpisu za sredstva EU v odprta širokopasovna omrežja opredelila država, to pa je hitrost prenosa 2 Mb/s.”

Na teh območjih je Telekom izrazil tudi svoj komercialni interes.

Na podobne težave pa je naletel tudi drugod po Sloveniji, kjer država s pomočjo evropskih sredstev gradi širokopasovno omrežje na belih lisah. “To namreč pomeni poseganje v konkurenčne razmere, izkrivljanje konkurence in kršenje konkurenčne zakonodaje,” je povedal Boris Ziherl s Telekoma.

Na problematiko sivih lis v primeru odprtih širokopasovnih omrežij na južnem Primorskem je Telekom že pred časom opozoril tudi pristojno ministrstvo in predlagal, da bi skupaj našli rešitev, ki “ne bo izkrivljala konkurence in bo v korist uporabnikov”.

Ali so skupno rešitev že našli, še ni povsem jasno. Je pa Direktorat za informacijsko družbo prav te dni vpletenim poslal načelno mnenje glede vseh podobnih projektov po Sloveniji. V njem piše, da je gradnja omrežij potekala skladno z odločbo Evropske komisije in da je po vključitvi vseh uporabnikov z belih lis dovoljeno vključevanje uporabnikov s sivih lis.

Ob tem dodaja še, da operater na območju belih in sivih lis ne sme biti ista pravna oseba. Živec glede tega zagotavlja, da bo na območju štirih primorskih občin ta pogoj izpolnjen, saj bo na belih lisah operater FMC, na sivih pa Vahta, ki nista povezani družbi.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano