Edini del Primorske, ki ni v rdečih številkah
Za razliko od gospodarstva na severnem in južnem delu Primorske, ki je lani pridelalo izgubo, se je notranjsko-kraško izkazalo precej bolje. Dobrih 60 odstotkov družb je poslovalo pozitivno, gospodarstvo kot celota pa je ustvarilo 2,5 milijona neto čistega dobička.
Za razliko od gospodarstva na severnem in južnem delu Primorske, ki je lani pridelalo izgubo, se je notranjsko-kraško izkazalo precej bolje. Dobrih 60 odstotkov družb je poslovalo pozitivno, gospodarstvo kot celota pa je ustvarilo 2,5 milijona neto Foto: Susana Vera
POSTOJNA
>Po podatkih, ki jih je postojnski izpostavi Agencije za javnopravne evidence in storitve poslalo 974 družb, je notranjsko-kraško gospodarstvo lani poslovalo najboljše v zadnjih štirih letih. Skupni čisti dobiček vseh družb v regiji je znašal 23,7 milijona, skupna čista izguba (ustvarila jo je dobra tretjina vseh družb v regiji) pa 21,2 milijona evrov. Kot celota je torej notranjsko-kraško gospodarstvo ustvarilo 2,5 milijona evrov neto čistega dobička. Samo za primerjavo: leta 2011 je plavalo skoraj v 12-milijonski neto čisti izgubi.
Povprečna bruto plača na zaposlenega v notranjsko-kraški regiji je znašala 1205 evrov (slovensko povprečje je 16 odstotkov višje, 1436 evrov).
“Notranjsko-kraška regija je edina od treh primorskih regij, ki je lani poslovala pozitivno. Po številu družb resda zaseda predzadnje mesto med 12 slovenskimi statističnimi regijami, po deležu ustvarjenega neto čistega dobička pa se je povzpela na sedmo mesto,” ugotavlja vodja postojnske izpostave Ajpesa Larisa Benassi.
Gonilne mikro družbe
Gonilna sila notranjsko-kraškega gospodarstva so bile lani mikro družbe; zaposlovale so slabo tretjino vseh zaposlenih v regiji, ustvarile pa so največ neto čistega dobička, skupaj skoraj 2,5 milijona. Največ dodane vrednosti še vedno ustvarjajo velike družbe. Najslabše pa so se lani odrezale srednje družbe; ustvarile so najmanj dodane vrednosti in prispevale levji delež izgube v regiji.
Bistrica bolje kot Postojna
Občina Postojna je sicer po številu družb največja med šestimi občinami v regiji, vendar jo je po ugotovljenem neto čistem dobičku krepko prehitela občina Ilirska Bistrica. Družbe iz te občine so leto sklenile z 4,3 milijona neto čistega dobička.
Občina Postojna je po številu družb največja od 6 občin v regiji, vendar jo je po neto čistem dobičku krepko prehitela občina Ilirska Bistrica. Družbe iz te občine so leto sklenile s 4,3 milijoni čistega dobička.
Povprečna bruto plača na zaposlenega v regiji je znašala 1205 evrov, v primerjavi z letom poprej je bila za 2,5 odstotka nižja. Še vedno precej (za 16 odstotkov) zaostaja za republiškim povprečjem, ki je znašalo 1436 evrov. Zanimivo pa je, da so najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega (1589 evrov) dosegli v družbah, ki se ukvarjajo z oskrbo z vodo, z odplakami in odpadki ter s saniranjem okolja.
Več zaposlenih kljub stečajem
Gospodarstvo notranjsko-kraške regije je dokaj dobro izvozno usmerjeno. Na tujih trgih je ustvarilo skoraj polovico vseh čistih prihodkov od prodaje, kar je precej boljše od slovenskega povprečja. Dobre so tudi novice glede zaposlovanja. V družbah v regiji je bilo lani 8147 delavcev, kar je za 8,7 odstotka več kot leto poprej.
“Spodbudno je, da je število zaposlenih lani zraslo, čeprav je bilo v regiji kar nekaj odmevnih stečajnih oziroma likvidacijskih postopkov,” še ocenjuje Benassijeva.
SONJA RIBOLICA