Dve mladi Kraševki s pesmijo in sliko do ljudi
V Sežani sta se v Kosovelovi knjižnici prvič domači javnosti predstavili domačinki Špela Škrinjar s svojim pesniškim knjižnim prvencem Osvajalec Neskončnosti ter ljubiteljska slikarka Tina Mirošič s svojimi deli na platnu.
Pesnica Špela Škrinjar (levo) in slikarka Tina Mirošič v Kosovelovi knjižnici v Sežani Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA
>
“Čas in družbeni sistem, v katerem živimo, je nenaklonjen umetnikom. Temu navkljub ali pa ravno zaradi tega menim, da moraš pri umetniškem ustvarjanju biti samozavesten, pogumen in drugačen, pri tem pa se ne smeš prilagajati in posnemati druge, temveč zlasti izraziti sebe in imeti pri tem neko sporočilo za druge,” je Špela Škrinjar iz Povirja, ki zadnja leta živi v Istri, razgrnila motive za predstavitev njenega pesniškega prvenca domačemu občinstvu. “Poleg tega moraš biti pri svojem izražanju samosvoj in drzen, napake pa obravnavati kot stopnjo do izboljšanja,” jo je dopolnila Tina Mirošič iz Sežane, ki ljubiteljsko slika.
Prve predstavitve obeh ustvarjalk se je udeležila tudi sežanska publicistka in prevajalka Jolka Milič. “Ob veselju nad mladinsko eruptivnostjo sem zgrožena nad skromnim obiskom. V moji mladosti bi se na taki predstavitvi trlo vrstnikov, prijateljev in ljubiteljev umetnosti,” se je obregnila nad zgolj peščico poslušalcev in gledalcev. “Tudi to je odraz današnjega časa. Osebno sem zadovoljna nad predstavitvijo dveh perspektivnih umetnic, zato nam tokratni skromen obisk ne bo vzel volje, celo več, knjižnica bo še naprej odprtih vrat za umetnost, toliko bolj, če bo to delo mladih domačinov,” je napovedala direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon.
Prvenec s 44 pesmimi
Kot vrstnici, obe sta rojeni v letu 1988, sta skupaj obiskovali sežansko osnovno šolo. “V tem času je bila v sklopu Mlade Vilenice leta 2003 v zborniku prvič objavljena moja pesem. Kasneje, med šolanjem na gimnaziji v Postojni, je izpod mojega peresa začelo nastajati vedno več pesmi. Razmah pisanja poezije pa sem doživela od leta 2010 naprej, ko sem pisanje tudi resnično vzljubila. Leta kasneje sem v okviru Filozofske fakultete sodelovala na natečaju Rdeča nit, kjer je bila za objavo v zborniku izbrana moja pesem Neskončnost,” je Škrinjarjeva predstavila prve uspehe, ki so jo opogumili, da je literarno delo zadnjih let nadgradila s svojo prvo knjigo.
Spremno besedo zanjo je prispevala Emanuela Jovanovski, ki je študentka medicine. “Kaj naj dodam, da ne razblinim tega jazza besed? Teh vrstic, ki govorijo o zaljubljenosti in prerastejo v iskanje same sebe in v odkrivanje harmonije lepote neskončnosti? Vrstice, ki tiho in vztrajno iščejo potrditev, da je lepše sanjati in živeti v dvoje? Vse so sanje in duša (za)poje, ko jih bere,” je spletla rdečo nit 44 objavljenim pesmim v knjigi Osvajalec Neskončnosti.
Prva samostojna razstava
“Veselje do likovnega izražanja mi je vzbudila učiteljica v osnovni šoli. Po srednji vrtnarski šoli sem poskušala z vpisom na Likovni akademiji, končala pa sem na študiju socialnega dela, za kar mi ni žal, saj je tako moje slikanje manj uokvirjeno. Pred kratkim sem prvič razstavljala na skupinski razstavi, ta razstava nocoj pa je moja prva samostojna,” je Mirošičeva povedala o svojih prvih korakih.
“Poleg impresij iz pesmi moje prijateljice sem navdih za slike našla zlasti v obrazih soljudi. S svojo raznolikostjo in podobnostjo me potrjujejo v prepričanju, da je človeštvo z vidnimi in nevidnimi nitmi medsebojno povezano, zato je potrebno spoštovati sebe in druge,” je predstavila svojih osem del, ki bodo na ogled v Kosovelovi knjižnici še do konca maja.
BOGDAN MACAROL