Drskovčani so se osamosvojili
Okoli 40 prebivalcev Drskovč se je odločilo, da ne želijo več živeti v skupnosti z vaščani Zagorja in Šilentabra. Zahtevali so ločitev.
Drskovčani so se ločili od svojih sosedov in ustanovili lastno vaško skupnost Foto: Lori Ferko
DRSKOVČE, ZAGORJE
> Na poti od Pivke proti Ilirski Bistrici ležita vasici Drskovče in Zagorje. Nad slednjo se dviguje greben Šilentabra z izjemno razgledno točko in utrjenim naseljem, v katerem stoji pet stanovanjskih hiš.
Zaradi svoje majhnosti se je pivška občina ob ustanovitvi odločila, da lokalne samouprave na najnižji ravni ne bo izvajala v okviru krajevnih skupnosti, temveč bodo temelj odločanja ljudi vaške skupnosti. In tako je večina nekdanjih krajevnih skupnosti razpadla na vaške skupnosti.
Le takratni prebivalci Drskovč, Zagorja in Šilentabra so vztrajali, da morajo ostati medsebojno povezani. Po 20 letih pa so se stvari očitno spremenile. Drskovčani so lani najprej ustanovili vodstvo agrarne skupnosti, kmalu potem pa so se začeli zavzemati za samostojnost.
Kot nam je povedal predsednik Vaške skupnost (VS) Zagorje Tomaž Česnik, so jih pozvali, naj - v kolikor imajo resne namene - izpeljejo postopek ustanovitve nove vaške skupnosti. In zdaj so na zboru krajanov z večino odločili, da gredo na svoje. Na letošnjih lokalnih volitvah bodo tako prvič v svet svoje nove vaške skupnosti volili tri člane.
Odgovor na vprašanje, kaj je bil razlog za odcepitev, smo sicer iskali pri Jožetu Tomšiču, predsedniku drskovške agrarne skupnosti, vendar zadeve ni želel komentirati.
Kot zanimivost velja omeniti, da je v pivški občini Vaška skupnost Zagorje edina samostojna pravna oseba. Tako so se odločili vaščani, ki so z udarniškim delom ustvarili veliko svojega premoženja in se mu zato ne želijo odpovedati. Z lastnim denarjem so, denimo, zgradili mrliško vežico, medtem ko bodo denar za poslovilni objekt v drugih vaseh v celoti dobili iz občinskega proračuna. Zagorci se torej utemeljeno počutijo nekoliko zapostavljene.
Po gradnji kanalizacijskega omrežja, na katerega še niso priključene vse hiše, bi bile obnove potrebne propadajoča stara šola in podružnična osnovna šola, kulturna dvorana, potrebovali pa bi tudi avtobusno postajo in pločnike, saj so ob množičnem prometu in hitrih voznikih pešci, zlasti otroci, zelo ogroženi, pravi Česnik. LORI FERKO