Dobili so kanalizacijo, a se nanjo ne bi priključili
V ilirskobistriški občini so ponekod že uredili kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in cevi zanjo pripeljali do hiš. Od tu naprej pa si morajo krajani za priklop pomagati sami. Kopanje več kot desetmetrskega priključnega jaška je (pre)velik strošek, zato obupujejo, še zlasti, ker jih s kratkim izvedbenim rokom priganja občina.
ILIRSKA BISTRICA
>
“Obveščamo vas, da je v vašem kraju zgrajena fekalna kanalizacija. V skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna za vse lastnike objektov, če je tehnično izvedljiva. Lastniki so se dolžni priključiti na novo zgrajeno kanalizacijo na lastne stroške v roku šestih mesecev,” piše v obvestilu javnega podjetja Komunala, ki je v razburilo prebivalce Hrušice, Knežaka in Bača.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so za PN pojasnili, da je priključek na javno kanalizacijo v zasebni lasti in je za njegovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje zadolžen lastnik stavbe, ki ji priključek pripada. Pogoje in roke za priklop na javno kanalizacijo, ko je ta zgrajena in v funkciji, pa urejajo občinski odloki. Javno podjetje Komunala torej kot izvajalec povsem pravilno zahteva obveznost priklopa na javno kanalizacijo. Drugih zakonitih možnosti, s katerimi se bi temu izognili, kot je denimo mala komunalna čistilna naprava, ki bi si jo delilo več stanovalcev, pa ni, so še pojasnili.
Če je hiša daleč, je jarek dolg in drag
Občina Ilirska Bistrica je namreč s pomočjo evropskega sofinanciranja zgradila kanalizacijski sistem s čistilno napravo, da bi uredila ustrezen sistem zbiranja in čiščenja odpadnih komunalnih vod. Zdaj, ko je omrežje nared, so na vrsti prebivalci. Do glavne cevi morajo na svoje stroške izkopati jarke. Takšna gradbena dela bi družinske proračune stala tudi več tisoč evrov, nato pa še 700 evrov priključnine. Ker morajo po določilih odloka vse to storiti hitro, so razjarjeni.
“Ljudje so odhajali na Komunalo po pojasnila glede stroškov in se držali za glavo. Ker tega ne zmorejo plačati, je večina iz obupa jokala, nekateri pa so mahali s pestmi,” je svetnik Vojko Mihelj (Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti) na problem opozoril tudi na zadnji seji občinskega sveta. Pristojni so občane premalo opozarjali, da gradnja kanalizacije z evropskimi sredstev ne pomeni, da je vse brezplačno, je prepričan.
Dodal je še, da so bili v preteklosti lastniki hiš primorani na svoje stroške postaviti greznice ali čistilne naprave, zdaj pa jih ponovno silijo v priklop na javno kanalizacijsko omrežje na lastne stroške. “Prav je, da bi poskusili najti ustrezno rešitev, ker nekateri resnično nimajo denarja za priklop,” je predlagal Mihelj.
Priključiti se morajo v dveh letih
Igor Štemberger (Zares) pa meni, da bi bilo bolje, ko bi občina namesto dopisa sklicala zbor krajanov. Po njegovih besedah ljudje razmišljajo o cenejših različicah, kot je ta, da bi po tri stanovanjske hiše skupaj kupile malo komunalno čistilno napravo za 3000 evrov. “Kdo in s čim lahko nekoga prisili, da za kopanje 140 metrov dolgega kanala za cevi in priklop plača skoraj 12.000 evrov? Od kod naj ljudje vzamejo denar? Ali jih bo občina tožila, če tega ne bodo storili?” je Štemberger pobaral bistriškega župana Emila Rojca. Ta je pojasnil, da je občina dolžna pozvati prebivalce k priključitvi.
“Nihče ni rekel, da bo občina koga izsiljevala ali komu napovedala vojno. Je pa dolžna v roku dveh let priklopiti prebivalce na čistilno napravo, sicer bo potrebno vračati evropska sredstva, ki smo jih dobili za gradnjo,” je pojasnil Rojc.
Plačilo na obroke
Občanom je sicer zagotovil, da bodo imeli pri plačilu 700 evrov priključnine možnost obročnega odplačevanja. Svetnikom pa je navrgel možnost, da ta denar zagotovijo z rebalansom občinskega proračuna: “Tudi meni se zdi to najlepša rešitev, samo občina nima denarja. Če ga boste vi zagotovili, potem lahko to naredimo,” je dejal župan.
Toda ob tem je opozoril, da je 700 evrov priključnine strošek, ki ga morajo pri novogradnji hiše poravnati vsi: “Kaj bomo naredili pa potem, ko se bodo oglasili tisti, ki so vse to že pošteno plačali?” je vprašal župan.
Rok lahko podaljšajo z novim odlokom
Občina Ilirska Bistrica v skladu z lani sprejeto uredbo (še) ni preoblikovala oziroma prilagodila občinskih odlokov o oskrbi s pitno vodo in o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, novim državnim predpisom. To je tudi priložnost za Bistričane, da podobno kot v sosednjih občinah omilijo pogoje priklopa na kanalizacijsko omrežje z daljšim prehodnim obdobjem ali možnostjo subvencioniranja investicije, za kar so se ob obravnavi odloka zavzeli v Postojni.
V kolikor tega ne bo naredila, pomeni, da sta odloka nezakonita, ker sta v nasprotju z zakonom o varstvu okolja,” pravijo na okoljskem ministrstvu, kjer bi v tem primeru občino opozorili in ji postavili rok za odpravo nezakonitosti. Če občina nezakonitosti ne odpravi, lahko ministrstvo predlaga vladi, da sproži presojo občinskega odloka na ustavnem sodišču.
LORI FERKO