Do vaškega doma s prodajo lesa

Občina Divača je Agrarni skupnosti Škoflje-Zavrhek podelila stavbno pravico na parceli v Škofljah, kjer stoji občinska stavba, tako imenovana Bančeva domačija. Po mnogih letih propadanja jo bodo vendarle obnovili v vaški in jusarski dom, ki ga še kako potrebujejo.

ŠKOFLJE > Kot kaže, bo kmalu konec težav s stavbo Bančeve domačije v Škofljah. Njen lastnik je pred leti postala divaška občina, ki je lastniku v zameno plačevala domsko oskrbo.

“Hiša je bila že ob prenosu lastništva v slabem stanju. Agrarna skupnost in Krajevna skupnost (KS) Vreme sta z občino sklenili dogovor, da se stavbo preuredi v vaški dom. Občinska uprava je pripravila program obnove, pridobila gradbeno dovoljenje, mi pa smo zagotovili les za obnovo strehe, ki pa je po letih čakanja sedaj že neuporaben,” je povedal Rudi Svetina, predsednik jusa.

Nekaj denarja bo dala Občina Divača

Občina je imela v zadnjih letih sicer rezerviranih 35.000 evrov za obnovo, vendar pa ji ni uspelo dobiti vira sofinanciranja, zato se obnove še niso lotili. “Hiši se udira streha in z zaraščeno parcelo kazi videz vasi, je pa tudi že nevarna za mimoidoče in zvedave otroke,” je izpostavil Dušan Škrlj, predsednik KS Vreme. Hiša s pripadajočo parcelo, veliko 274 kvadratnih metrov, je v sedanjem stanju ocenjena na 23.154 evrov.

Na najnovejšo pobudo vaščanov za njeno sanacijo se je tokrat pozitivno odzvala tudi občinska uprava. “Občinski svet je podelil pobudniku, agrarni skupnosti, brezplačno stanovanjsko pravico za 99 let za namen obnove stavbe, ki bo služila njim in vaščanom. Kakor je občina pomagala zgraditi vaški dom v Danah, tako se bomo potrudili pomagati pri obnovi Bančeve domačije, vendar žal občina ne more biti 100-odstotni investitor in nosilec del,” je bil realen Drago Božac, divaški župan.

Siti so sestankovanja po garažah

In koliko lahko prispevajo jusarji? Pojasnjujejo, da je njihov prispevek v lesu. Agrarna skupnost (AS) Škoflje-Zavrhek namreč šteje 45 članov, med njimi je tudi Občina Divača. AS je lastnica približno 200 hektarjev zemljišč z gozdovi. Pašniki se zaraščajo, zato je glavna ekonomska korist skupnih površin les. Vsak član AS je upravičen do petih kubičnih metrov drv na leto. Prodajajo predvsem borov les, ki sicer nima visoke cene, a vendarle. “Kljub skromnim prihrankom se nadejamo, da bomo stavbo z delom izkupička od lesa počasi obnovili in se tako rešili sestankovanja po garažah,” je povedal Svetina.

Zadnja morebitna prepreka je soglasje zbora članov jusa o prenosu stavbne pravice, vendar se tako krajani kot AS nadejajo, da s tem ne bo težav in da bo tako kraj po dolgih letih dobil svoj dom.

BOGDAN MACAROL

---