Do kdaj še smrtno nevarno prečkanje proge?

Med vsemi izrednimi dogodki na slovenskih tirih največji delež predstavljajo prav izredni dogodki na nivojskih prehodih. Pasivno varovan prehod v Dutovljah, kjer so pred leti že ugasnila življenja, je ob čedalje slabši preglednosti postal spet zelo nevaren.

Na nivojskih prehodih ceste čez železnice ljudje v Sloveniji še vedno izgubljajo življenja. Ta v Dutovljah je postal smrtno nevaren zaradi slabe vidljivosti ob bujno razrasli vegetaciji. Foto: Bogdan Macarol
Na nivojskih prehodih ceste čez železnice ljudje v Sloveniji še vedno izgubljajo življenja. Ta v Dutovljah je postal smrtno nevaren zaradi slabe vidljivosti ob bujno razrasli vegetaciji. Foto: Bogdan Macarol

DUTOVLJE > “Na tem prehodu smo pred 20 leti že izgubili sovaščana, umrla sta dva moška, medtem ko sta ženska in otrok trk vlaka s traktorjem odnesla s poškodbami. Nesreče, k sreči manjše, kjer so bili udeleženi biciklisti in traktoristi, pa so se tu vrstile tudi v naslednjih letih,” je Marjan Tavčar, predsednik vaške skupnosti Dutovlje, obudil tragične spomine na ta prehod v neposredni bližini naselja.

Domačini bi zapornice

V Sloveniji je skupaj 838 nivojskih prehodov cest prek železniških prog, njihovo število se postopoma zmanjšuje. 503 jih je še vedno varovanih pasivno. V zadnjih petnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 520 izrednih dogodkov, samo lani 28. V teh dogodkih je bilo poškodovanih 223 oseb, lani devet, umrlo jih je 116, od tega lani pet. Večina nesreč se zgodi na lokalnih cestah, v svetlem delu dneva ob jasnem vremenu in dobri vidljivosti. Umrli so zlasti moški in nekoliko starejši ljudje. Voznik, ki se ne zaustavi na nezavarovanem prehodu, je kaznovan z globo 500 evrov in petimi kazenskimi točkami, drugi udeleženec cestnega prometa pa z globo 200 evrov.

“Prehod, varovan le z Andrejevim križem in znakom Stop, uporabljajo tako kmetje, zlasti v času košnje in trgatve, kot tudi ostali, kot so lovci in rekreativci. Sedaj, ko razraslo drevje zastira pogled, pa v izogib ponovne nesreče pričakujemo, da bodo pristojni povečali preglednost, še raje pa bi videli, da se ponovno namestijo zapornice, ki so tu nekoč že bile,” je apeliral na pravočasno ukrepanje.

Odsek proge od Sežane do Štanjela, z nadaljevanjem do Nove gorice in Jesenic, je dolg dobrih 16 kilometrov. Na njem je poleg dveh postaj in treh postajališč še en predor, 44 drugih premostitvenih objektov ter trije nivojski prehodi. “Dva od njih sta varovana z mehanskimi zapornicami, ki jih upravlja čuvaj zaporničar iz postajališča Dutovlje, eden, gre za opisanega, pa pasivno s cestno signalizacijo - Andrejevim križem,” je pojasnil Marko Tancar iz Slovenskih železnic (ŠŽ).

A dobrih obetov ni

O ureditvi nivojskih prehodov odloča komisija za nivojske prehode, ki jo imenuje minister, odgovoren za promet. “Vse tri omenjene nivojske prehode je komisija obravnavala januarja 2005. Takrat je bila mnenja, da za prehod v Dutovljah niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje,” je povedal Tancar o ne ravno dobrih obetih za Kraševce.

Zakon o varnosti v železniškem prometu sicer predpisuje, da mora na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, upravljalec ceste ali poti zagotoviti dovolj veliko preglednost s ceste na progo. “Upravljalec lokalne ceste na tem nivojskem prehodu je Občina Sežana, ki je v skladu z zakonodajo odgovorna za zagotovitev zadostne preglednosti. V preteklih letih so jo SŽ o problematiki in pristojnosti glede čiščenja večkrat pisno in ustno obvestile,” je Tancar obnovil kronologijo rezreševanja problema.

Odsek med Štanjelom in Sežano sodi med manj zasedene slovenske proge. V obeh smereh med tednom vozi skupno enajst potniških vlakov, ob koncu tedna pa dva vlaka. Tovorni vlaki SŽ so lani na tem odseku prepeljali 779.996 ton tovora od skupno 16,2 milijona ton tovora.

Za preglednost s proge na nivojski prehod in vidnost signalov pa so odgovorne SŽ. “Zato delavci SŽ običajno dvakrat na leto (oziroma po potrebi pogosteje) kosijo, mulčijo in kemično uničujejo vegetacijo,“ je Tancar obveznost SŽ omejil le na sam prehod.

Strojevodje so pazljivi, toda ...

Na tem prehodu so povečali budnost tudi strojevodje, ki po pravilu pred prečkanjem tu spustijo zvočno opozorilo.

“Diesel lokomotiva, ki tu vozi s hitrostjo 70 kilometrov na uro, potrebuje za zaustavitev vsaj 400 metrov. Na drugi strani ima cestno vozilo, ki vozi le 15 kilometrov na uro, kar 10 metrov dolžine poti ustavljanja. Ob slabi vidljivosti - občasno namreč to pot uporabljam tudi sam in vem, da je v eno stran skoraj ni, v drugo pa jo je le okrog 80 metrov - bi bila najboljša rešitev avtomatska zapornica,” je strojevodja Robert Živec povzel mnenje strojevodij.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano