Do 40 cistern dvakrat na dan čez reko Reko
Nepovezani poslanec DZ Ivan Simčič se že od leta 2012 zavzema za preusmeritev tovornega prometa, ki pride iz Hrvaške, iz dolin reke Reke na mednarodni mejni prehod Starod in naprej proti Kozini. Sodeč po odgovorih dveh ministrov za promet je odločitev o preusmeritvi prometa v rokah hrvaške strani.
Cisterne z nevarnimi snovmi dvakrat prečkajo reko Reko, na mostu pri Kosezah in pri Rečici (na fotografiji) Foto: Tomo Šajn
ILIRSKA BISTRICA
>
Poslanec Ivan Simčič je o svoji pobudi že maja 2012 obvestil resorno ministrstvo in tedanjega ministra Zvoneta Černača. Simčič v svoji pobudi navaja, da se je prevoz naftnih derivatov in nevarnih snovi v zadnjih dveh letih močno povečal na relaciji med Koprom in Hrvaško. Tovorna vozila, ki prevažajo te tovore, pa ne smejo iz Kozine na Hrvaško preko mejnega prehoda Starod, ampak po daljši poti iz Podgrada preko Ilirske Bistrice na mejni prehod Jelšane.
Tovornjaki dvakrat čez Reko
“Na relaciji med mejnim prehodom Jelšane in Podgradom tovorna vozila dvakrat prečkajo reko Reko in akumulacijski jezeri Mola in Klivnik, ki se iztekata v Reko. Ta pa ponikne v Škocjanskih jamah. Vozila prečkajo središče Ilirske Bistrice, saj obvoznica še ni zgrajena,” je zapisal Simčič. Dejstvo, da je cesta med Ilirsko Bistrico in Podgradom ozka in neprimerna za težak tovorni promet in da obvoz okrog Bistrice za več kot deset kilometrov podaljša pot s Hrvaške do Kozine, je dodaten argument za preusmeritev prometa meni Simčič.
Po Simčičevih podatkih pelje dnevno skozi Ilirsko Bistrico od 30 do 40 cistern z okrog 1400 tonami naftnih derivatov in ostalih nevarnih snovi. Z Reke pa vozijo preko MP Jelšane tudi plin do slovenskega avtocestnega križa in naprej.
S Hrvaške ni odgovora
Iz kabineta ministra Černača so Simčiču odgovorili, da je naša stran nekajkrat opozorila predstavnike Hrvaške na različnih nivojih. Problematika je bila obravnavana tudi na dveh srečanjih resornih ministrov v letu 2012, vendar konkretnega odgovora slovenska stran še ni prejela. Simčiču je odgovoril tudi takratni minister Černač s faksimilom pisma, ki ga je poslal svojemu hrvaškemu kolegu Siniši Hajdaš Dončiću, v katerem ga je spomnil na dogovor o tej problematiki.
Kot bi dejali na Balkanu, psi lajajo, karavana pa gre dalje. Tudi pri reševanju tega problema se ni zgodilo nič. Medtem se je v Sloveniji zamenjala vlada, Hrvaška pa je postala članica EU in zadeve pri prehajanju meje so se spremenile. Poslanec Simič je, tako kot prej Černaču, lani poslal podobno pobudo Samu Omerzelu, novemu ministru za infrastrukturo in prostor.
V dopisu je navedel, da Hrvaška opravičuje vstop vozil na mejnemu prehodu Jelšane s svojim odlokom, ki določa prevoz nevarnih snovi preko MP Jelšane in Ilirske Bistrice proti Kopru in Italiji. “V našem kraju nam, kljub temu, da se je z vstopom Hrvaške v EU prehod meje sprostil, še naprej povzročajo velike težave tovorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi iz Kopra v sosednjo Hrvaško, BiH in Srbijo,” je zapisal Simčič in ponovil svoj predlog o preusmeritvi.
Minister Omerzel je poslancu odgovoril, da je odločitev v hrvaških rokah, o čemer da so ponovno obvestili njihovo resorno ministrstvo.
“Hrvaška stran je bila zaprošena, da pobudo preuči in nam čim prej posreduje svoja stališča. Do sedaj odgovora na pobudo še nismo prejeli,” je zapisal minister Omerzel in v odgovoru dodal, da bodo predstavniki ministrstva ob uradnih stikih s hrvaškimi kolegi ponovno izpostavili problematiko s predlogom preusmeritve prometa na mejni prehod Starod.
Ivan Simčič je prepričan, da po dveh letih čakanja slovenska stran ni naredila nič razen tega, da čaka na hrvaški ukrep. Tako kot hrvaška stran opravičuje smer prevoza nevarnih snovi čez Jelšane, tako bi po njegovem prepričanju naša stran lahko s podobno odredbo to preprečila in določila, kje naj poteka promet cistern iz Hrvaške na zahod.
Okoli r... v žep
Prebivalcem Ilirske Bistrice in krajev ob cesti do Jelšan in do Podgrada ne gre v glavo, zakaj morajo cisterne na Hrvaško “okoli r... v žep” po delu ozke in nevarne ceste, dokaj gosto naseljenem območju in po povodju Reke z obema velikima akumulacijama. Od mejnega prehoda Starod do Podgrada je le sedem kilometrov, iz Podgradu pa cisterne itak nadaljujejo pot po Matarskem podolju do Kozine in naprej.
Kot smo v Primorskih novicah ob odločitvi Direkcije za RS ceste o nameri zaprtja nekaterih mostov opozorili, je most čez potok Klivnik v zaselku Zalči, ki povezuje obe akumulaciji, v zelo kritičnem stanju. Če bi se tu prevrnila cisterna, bi neverne snovi po potoku odtekale v jezero Mola, od tam pa v reko Reko do Škocjanskih jam.
“Dobrobit” takšnega prometnega režima občutijo Bistričani še posebej v turistični sezoni, ko promet skozi mesto že itak krepko naraste, cisterne in drugi težki tovornjaki pa dodajo svoje v prometnem kaosu ob koncih tedna.
TOMO ŠAJN