Divača kot ženska brez lepe obleke
S četrtkovim pogovornim večerom iz cikla Divača - mesto nad Reko so organizatorji dosegli jubilejno, 15. srečanje. Od leta 2010 so divaški večeri dodobra razburkali družabni utrip v tem kraju, ki ga sicer zaobide marsikatera javna prireditev. A vse kaže, da bodo ta srečanja vsaj za nekaj časa vzela slovo.
Stojan Lipolt: “Večeri so sicer dobro poudarili primerjalne prednosti Divače, žal pa je ob zaključku prisotno spoznanje, da je vse to bolj teorija, saj praktična ravnanja nakazujejo prav diametralno nasprotni razvoj, ki briše lokalne značilnosti” Foto: Bogdan Macarol
DIVAČA> Dober glas o vsebinsko in organizacijsko kvalitetnih divaških pogovornih večerih se je v letih, odkar jih organizirajo, hitro širil. “Le tisti, ki podobne dogodke tudi izvajamo v okviru svoje dejavnosti, vemo, koliko naporov je potrebnih; od privolitve nastopajočega do same izvedbe. Vendar menim, da se ti to poplača zlasti s tem, ko ti obiskovalci naknadno povedo, da so se ob razgrnjeni temi prepoznali in poistovetili z identiteto kraja in izzivi časa, ki ga živimo,“ strne svoja razmišljanja o divaških pogovornih večerih Magdalena Svetina Terčon, ravnateljica Kosovelove knjižnice.
Med gosti pogovornih večerov so se zvrstili lokalni poznavalci in strokovnjaki iz drugih krajev Slovenije, med njimi geografinja Rosana Cerkvenik, arheolog Peter Turk, geolog Ladislav Placer, filozof Mladen Dolar, književnik Andrej Capuder, arhitekt Janez Suhadolc, navtik Bruno Lisjak Volpi, prvi direktor parka Škocjanske jame Albin Debevc, glasbenik Tomaž Domicelj, konservator za tehnično dediščino Tadej Brate ter zgodovinar Jože Pirjevec. Organizator namerava tudi izdati zbornik.
Dosedanjim večerom dajejo izredni pomen tudi nekateri občinski svetniki, ki so se jih udeleževali. “Raznolike, zanimive lokalne teme, več kot 1000 obiskovalcev ter uporabne ideje, tudi za boljše delovanje občinskega sveta in uprave, so zadostni razlogi, da večere še nadaljujemo,” poudarja Alojzij Mahorčič, divaški občinski svetnik.
Premor za temeljit razmislek
Po 15. pogovornemu večeru minuli četrtek, ko je tržaški zgodovinar in publicist Jože Pirjevec predaval na temo Zgodovina politične razdvojenosti slovenskega naroda, bo namreč sledil “premor za razmislek, kako naprej”. Tako vsaj napoveduje pobudnik in organizator večerov, divaški arhitekt in do nedavnega občinski svetnik Stojan Lipolt.
“Čeprav me podpira nekaj organizacij, ne nazadnje gostujemo v dvorani muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači, začeli pa smo v knjižnici in v hotelu Topolovec, je potrebno doreči nov koncept večerov,” potrebo po premoru utemeljuje Lipolt.
In dodaja, da bo premislek o nadaljevanju s tovrstnimi javnimi pogovori, ki seveda vsem niso po godu, saj se tam krešejo številna kritična mnenja do družbene stvarnosti v divaški občini, res temeljit. “Z izborom za Divačo pomembnih tem, ki smo jih predstavljali na pogovornih večerih, se sicer še vedno strinjam, ugotavljam pa, da bi bilo potrebno odkriti vzvode, prek katerih bi se poudarjene naravne, kulturne in tehnične vrednote prelile v aktivno razvojno politiko občine,” je prepričan organizator.
Ob tem pa ne more mimo dejstev, ki jih je kot vzrok navedel že v svoji nedavni odstopni izjavi z mesta občinskega svetnika: poleg pasivnega odnosa občine do rušenja tehnične dediščine - vodnega stolpa na divaški železniški postaji - se namreč ni strinjal z aktualnim, po njegovem pasivnim in premalo inovativnim vodenjem občine.
Demokratično na strokovni način
Na srečanjih so s pomočjo strokovnjakov skozi zgodovinske, naravovarstvene ter kulturovarstvene vidike izluščili posebnosti Divače ter definirali smeri njenega gospodarskega in kulturnega razvoja.
Udeleženec skoraj vseh večerov in nekdanji direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevec poudarja, da se je na srečanjih vselej trlo občanov in tudi ljudi iz drugih krajev. “Zasnova srečanj se je izkazala za izredno kvalitetno, kot za nekakšen nov način demokracije na strokovni ravni, če jih lahko tako označim. Ljudje so namreč vendarle uspeli javno povedati svoja mnenja, stališča, kritike in slišati, kako drugi razmišljajo. Ob tem so se nedvomno čutili sestavni del promocije svojega kraja,” je prepričan Debevec. In karikira, da bi bila Divača brez pogovornih večerov kot ženska brez lepe obleke. Lipolt pa obžaluje: “Večeri so sicer dobro poudarili primerjalne prednosti Divače, žal pa je ob zaključku prisotno spoznanje, da je vse to bolj teorija, saj praktična ravnanja nakazujejo prav diametralno nasprotni razvoj, ki briše lokalne značilnosti.”
Na četrtkovem večeru občinstva niso seznanili, da sedijo na zadnjem iz niza dogodkov, saj, tako Lipolt, obstaja možnost, da se ti v novih okoliščinah, brez želja vplivati na politiko občine, nadaljujejo v drugačnem kulturnem krogu, v obliki okroglih miz. “Vsekakor pa s sponzorsko ekipo, saj smo večere do sedaj financirali z mojimi sejninami s sej občinskega sveta,” ne ovinkari Lipolt.
In sklene: “Dosedanjih 15 pogovornih večerov posvečam petnajstim svetnikom Občine Divača, ves sklop pogovornih večerov pa pokojnemu županu Rajku Vojtkovszkemu ter nekdanjima svetnikoma iz Vremske doline Mirotu Prunku in Ivkotu Dujcu, ki so si že leta 2002 prizadevali za zaščito objektov železniškega vodovoda, skupaj z vodnim stolpom v Divači. Naj bo navedba njihovih imen skromen pomnik njihovim prizadevanjem za ohranitev dediščine naših krajev.”
BOGDAN MACAROL,
LEA KALC FURLANIČ