Denar strankam, listam pa ne
Ob sprejemanju proračunov občine Hrpelje Kozina za leti 2013 in 2014 je lista Pretresi vložila zanimivo pobudo: da bi v občini ukinili financiranje političnih strank. Toda njen amandma med ostalimi svetniki ni dobil večinske podpore.
Matej Skočaj in Vasja Ivančič (na fotografiji z leve) iz liste Pretresi nista uspela prepričati svetniških kolegov, da bi ukinili financiranje političnih strank iz občinskega proračuna Foto: Bogdan Macarol
HRPELJE>“V Zakonu o političnih strankah je navedeno, da lokalne skupnosti lahko financirajo politične stranke, kar pomeni, da občine k temu niso niso zavezane,” sta v pobudi argumentirala Vasja Ivančič in Matej Skočaj, ki v občinskem svetu zastopata listo Pretresi.
Ker amandma liste Pretresi ni bil sprejet, ostaja financiranje strank v hrpeljsko-kozinski občini za leti 2013 in 2014 enako kot lani. Za vse stranke je namenjenih 11.432 evrov na leto. Kot so pojasnili na občinski upravi, se ta vsota razdeli strankam glede na volilni izid, tako da prejmejo SD 2.660 evrov, SDS 2.622 evrov, Desus 2.506 evrov, Zares 1.456 evrov, SLS 1.109 evrov, LDS 1.070 evrov. Samostojne liste po zakonu niso upravičene do povračila sredstev iz proračuna občin, zato lista Pretresi, Nestrankarska lista Albert Pečar in Neodvisna lista Brkini ne prejemajo teh sredstev, so še povedali na občinski upravi.
In za kaj naj bi občina namenila denar, ki gre zdaj iz občinskega proračuna političnim strankam? “Smotrno je, da se tovrstna sredstva nameni za dejavnosti in investicije, od katerih bodo imeli neposredno korist občani,” sta predlagala svetnika.
Toda koristnejša poraba občinskih proračunskih sredstev ni edini motiv, ki je listo Pretresi navedel k tej pobudi. “Drugi razlog, da lista Pretresi nasprotuje financiranju političnih strank iz sredstev občinskega proračuna, je ta, da občina s tem podpira nedelujoče stranke, ki so aktivne le v času pred volitvami, zato smo prepričani, da so te minimalne stroške delovanja lokalni odbori sposobni pokriti tudi brez občinskih donacij,” menijo v listi.
Ob tem pojasnjujejo, da so v širšem slovenskem prostoru uveljavljene politične stranke razvile kar bogat sistem črpanja javnih sredstev iz več virov: iz državnega proračuna in iz občinskih proračunov v skoraj vseh slovenskih občinah.
Politične stranke porabijo sredstva za delovanje stranke, za stroške obveščanja (poštnine, ovojnice), sodelovanje z volilkami in volilci, organizacijo srečanj, predavanj, okroglih miz ter za pisarniški material. “Strankam ni potrebno porabe sredstev dokazovati z računi. To so namenska sredstva, kar pomeni, da jih je potrebno porabiti v skladu z namenom, s katerim so bila dodeljena,” so na občini še povzeli zakonodajni okvir.
“To se nam zdi, glede na način delovanja strank, ko strankarska izkaznica in lojalnost na državnem in tudi na lokalnem nivoju šteje več kot sposobnost posameznika, povsem zgrešeno,” je ob sprejemanju hrpeljsko-kozinskih proračunov za leti 2013 in 2014 Ivančič utemeljeval pobudo svojim svetniškim kolegom.
Toda pobudi Pretresov so nasprotovali predstavniki skoraj vseh strank, zastopanih v občinskem svetu, zato ob glasovanju tudi ni dobila zadostne podpore. “Če se ta, že tako majhna sredstva, strankam odvzamejo, nam ostane le članarina, kar pa ni dovolj za normalno delo strank,” je povzel njihovo mnenje Anton Mahne, ki je tudi podžupan.
BOGDAN MACAROL