Danes prireditev ob 40-letnici Knjižnice Komen

Knjižnica Komen deluje kot enota Kosovelove knjižnice od leta 1972. Poleg izposoje knjižničnega gradiva je v teh letih razvila bogate spremljajoče programe. Okrogel jubilej bodo danes obeležili s kulturnim programom in priložnostnimi razstavami.

Zadnje leto je postala komenska knjižnica tudi prostor, kjer domačini predstavljajo svoje diplomske naloge in doktorske disertacije Foto: Bogdan Macarol
Zadnje leto je postala komenska knjižnica tudi prostor, kjer domačini predstavljajo svoje diplomske naloge in doktorske disertacije Foto: Bogdan Macarol

KOMEN> Korenine knjižničarstva na Komenskem segajo že v leto 1867, ko je bila ustanovljena čitalnica za spodbujanje slovenske govorice in krepitev narodne zavesti. To poslanstvo je širila tudi Ljudska knjižnica Komen, ustanovljena leta 1948, ki pa ni obstala.

Ob prizadevanjih prve ravnateljice Kosovelove knjižnice Sežana Lučke Čehovin so leta 1972 v Komnu odprli prvo dislocirano enoto knjižnice. Sprva je delovala v stavbi, kjer je danes sedež občine. Kot prva občasna knjižničarka je tu do leta 1982 delovala Ivanka Uršič. Sledili sta ji Damjana Ćoralić in Vlasta Metlikovec do leta 1986, ko so knjižnico zaprli. “Čez štiri leta smo jo spet odprli, takrat v zadružnem domu,” je obudila spomine Bojana Kermolj, ki jo je dve leti tudi vodila. Nasledile so jo Cveta Stepančič, Marjana Lenassi, Loredana Štemberger in Tanja Godnič. “Leta 2003 smo prešli na računalnike in začeli razvijati spremljajoče programe, od predavanj, delavnic do razstav,” je povedala Godničeva. Zadnjih devet let knjižnico vodi Marija Umek, preko javnih ji pomagata Damjana Ćoralić in Simon Terčon.

Danes je knjižnica odprta dvajset ur tedensko. Na prepolnih policah ima več kot 21.000 knjižnih enot in med njimi tudi osebno knjižno zbirko Marjana Rožanca s skoraj tisoč enotami. “Aktivnih članov je skoraj 700, kar predstavlja petino prebivalstva občine. Obisk in izposoja iz leta v leto rasteta, lani je knjižnico obiskalo 8.835 članov, izposodili so si preko 62.000 knjižnih enot, radi tudi prelistajo 30 revij in časopisov,” pravi Umekova.

Vsako leto knjižnica pridobi tisoč novih knjig in okrog 50 članov ter izpelje kopico prireditev. Postala je nepogrešljiva za lokalni kulturni utrip in obiskovalce iz zamejstva.. “Ob tako razvejanih programih nam 152 kvadratnih metrov komaj še zadošča: za starejše in še zlasti za invalide pa smo v prvem nadstropju zelo težko dostopni,” Umekova upa, da bodo kmalu v primernejših prostorih.

Jubilej bodo proslavili danes, ko bo ob 18. uri v dvorani doma kulturni program, v knjižnici pa bodo na ogled razstave fotografij, slik in izdelkov otrok ter računalniška predstavitev knjižnice.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano