Da ne bo zavajanj, so pripravili spletno stran
Iz ljubljanskega podjetja Vepa so sporočili, da so prejeli prve smernice glede načrtovane postavitve do 40 vetrnic na območju Senožeč. Pripombe in mnenja pa na ministrstvu za infrastrukturo, kjer pripravljajo državni prostorski načrt (DPN) za vetrno elektrarno, sprejemajo še do devetega septembra.
Proti postavitvi vetrnicam na Senožeških brdih (pokrajina desno od obstoječe vetrnice v Dolenji vasi) so tudi lovci, ki nasprotujejo predvsem poseku gozda, s čimer bi investitor uničil kraško krajino Foto: Bogdan Macarol
SENOŽEČE, LJUBLJANA
> Po besedah predstavnika podjetja Vepa Aleša Musića se odzivi nanašajo zlasti na število vetrnic, njihovo oddaljenost od naselij, na morebitni vpliv na živali in zdravje ljudi, na podobo krajine, posege na področje Krasa in na hrup, ki bi ga lahko povzročale. Takšna opozorila so podali na Občini Divača, geodetski upravi, ministrstvih za zdravje ter kulturo, Zavodu za varstvo narave, v Parku Škocjanske jame, lovskih družinah, družbi za avtoceste, Elektro-Sloveniji in Upravi za zaščito in reševanje.
Predstavnik Lovske družine Senožeče Ugo Zidar je za PN potrdil, da so na infrastrukturno ministrstvo naslovili dopis, s katerim nasprotujejo postavitvi vetrnic na območju gozdnatih zemljišč na Senožeških brdih. Tam bi namreč morali investitorji iz podjetja Vepa za postavitev vetrne elektrarne posekali gozd, s čimer pa bi po mnenju lovcev uničili kraško krajino. Na Zavodu za varstvo narave pa so opozorili na to, da naj investitorji gradnjo načrtujejo čimbolj izven zavarovanih območij in tam, kjer bo vpliv na biotsko raznovrstnost najmanjši.
“Na severnem delu parka, kjer ta delno poseže v Naturo 2000, proučujemo postavitev nekaj stojišč vetrnic, vendar jih moramo umestiti glede na študije, ki so se že začele, in glede na tiste, ki jih bomo še delali v naslednjih fazah. Stojišča morajo biti tako z okoljskega vidika kot z vidika družbene sprejemljivosti ustrezna. Tam, kjer tem kriterijem ne bo zadoščeno, pa jih ne bo,” je napovedal Musić. Prebivalce Senožeč, med katerimi je bolj malo tistih, ki gradnjo vetrnega parka podpirajo, pa skuša pomiriti z besedami, da se kot investitorji zavedajo, da morajo od parka imeti koristi tudi ljudje.
Musić je obenem še zagotovil, da bodo pridobili tudi odločbo o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, medtem ko vplive na živali izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, k čemur je svoje mnenje podalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Investitorji pa jeseni načrtujejo tudi predstavitev projekta krajevnim in agrarnim skupnostim. “Želimo si odprte, transparentne in konstruktivne razprave o projektu, saj si prizadevamo, da ne bi prihajalo do zavajanja in ustrahovanja ljudi s sevanji in različnimi vidiki ogrožanja zdravja, s katerimi so nekateri posamezniki že poskušali strašiti prebivalce,” je povedal.
Dodal je še, da upa, da bi vsaj ena podjetniška pobuda za projekt čiste zelene energije v Sloveniji vendarle uspela. Tako kot so na Dunaju, Škotskem, v Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Grčiji.
“Ne želimo si neresničnih in zavajajočih informacij, zato bomo prebivalce in ostale zainteresirane v projekt, pomemben tako za občino kot tudi za Slovenijo, vključevali v čim večji možni meri,” je Musić naznanil novo spletno stran (www.vepa.si), kjer so po njegovih besedah objavljene vse informacije o vetrni energiji bodočega senožeškega parka.
LORI FERKO