Čeprav ležijo na plazu, lahko mirno spijo

Mala dvorana, nova in pomembna pridobitev v vse bolj obnovljenem Domu na Vidmu, je od petka tudi uradno odprta, čeprav je krst doživela že teden prej. Na drugi prireditvi je gostila znanega geologa.

ILIRSKA BISTRICA> Vodstvo občine na čelu z županom Emilom Rojcem je v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame ob uradnem odprtju male dvorane Doma na Vidmu povabilo v goste dr. Ladislava Placerja, sodelavca Geološkega zavoda Slovenije. Ugledni strokovnjak je Bistričanom predstavil lanskoletno odkritje ob terenskem proučevanju območja v okolici Ilirske Bistrice. Geologi so tu proučevali povezave med tektoniko in geomorfologijo jugozahodne Slovenije.

To izredno geološko odkritje fosilnega plazu zelo velikih razsežnosti, na katerem sloni Ilirska Bistrica, so geologi poimenovali Ilirskobistriški fosilni plaz. Plaz so povzročili premiki ob Reškem prelomu, ki poteka od Branice in Raše čez Vremščico ter mimo Bistrice naprej proti jugovzhodu. Na tem prelomu so potresi dokaj običajen pojav.

Ob koncu geološke dobe pliocena ali na začetku kvartarja pred enim do dvema milijonoma let je verjetno močan potres porušil občutljivo stabilnostno ravnotežje pobočja nad sedanjo Ilirsko Bistrico, je povedal dr. Placer in z računalniškim prikazom satelitskih posnetkov in simulacijo grafičnih shem številnim poslušalcem poskušal prikazati podobo tega velikega plazu. Geologi ocenjujejo, da pokriva površino približno 20 kvadratnih kilometrov, kar ga po velikosti sicer uvršča v spodnji razred velikih plazov. Danes je ta fosilni plaz mrtev, za razliko od nekaterih manjših, a aktivnih. Pri tem je predavatelj navedel in prikazal stanje plazu Slano blato na Ajdovskem. Ravno zato, ker je bistriški plaz mrtev, prebivalci mesta lahko mirno spijo.

Vsi, ki jih zanima podrobna razlaga in prikaz plazu, ki sega do pogorja Milanje, se lahko poučijo v reviji Geologija iz lanskega leta. Dr. Placer je Bistričanom priporočil, naj ta pomemben geološki fenomen ohranijo in ga ne načenjajo z nepotrebnimi gradnjami, tako kot so to storili z veliko vrtačo na Kozini, na robu katere je zrasla obrtno industrijska cona. Med za ohranitev plazu škodljive posege je omenil tudi morebitno gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri. Kot zelo koristno dejavnost pa je omenil ovčerejo, ki se vse bolj širi po območju plazu.

Dogodek je popestril nastop mladih obetavnih violinistk bistriške glasbene šole ob klavirski spremljavi Martina Lenarčiča.

TOMO ŠAJN

---