“Če si priden, povsod najdeš nišo”
“Moja zanimanja so bila vedno zelo široka, v srednji šoli so me zanimale različne stvari, a kemija me je vedno najbolj vlekla. In mi nikoli ni bilo žal,” pravi izr. prof. dr. Polonca Trebše, katere znanstvene in raziskovalne dosežke je občina nagradila s srebrnim priznanjem.
Izr. prof. dr. Polonca Trebše Foto: Leo Caharija
POSTOJNA> Rojena Postojnčanka je po diplomi na ljubljanski fakulteti za kemijo tam tudi magistrirala in doktorirala (in za obe deli prejela Krkini nagradi), leta 1997 se je zaposlila na Univerzi v Novi Gorici, kjer je višja znanstvena sodelavka v Laboratoriju za raziskave v okolju ter izredna profesorica za področje kemije.
“Ko sem oddajala prošnjo za službo, si nisem predstavljala, kaj me čaka. Bilo je zelo težko. Večino stvari smo šele postavljali na noge. Laboratorij sem morala vzpostaviti iz nič,” opisuje čase, ko je sodelovala tudi pri snovanju novih študijskih programov. Kratek čas je opravljala tudi funkcijo dekanje Fakultete za znanosti o okolju. “Posledica tega je bila tudi raziskovalna luknja, toda obenem sem imela priložnost, da sem zelo zgodaj prevzela odgovorna dela in vzpostavila svoja sodelovanja v tujini, kar je bila dodatna spodbuda,” pravi.
Raziskuje predvsem pretvorbe in strupenost pesticidov, sodeluje z uglednimi mednarodnimi revijami, kjer je objavila več kot 50 znanstvenih člankov. Leta 2008 je prejela Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke na področju kemije in ekotoksikologije, letos nagrado Primorski um.
Na goriški univerzi opravlja tudi pedagoško delo. Zato je vožnja stalnica. A je življenje v Postojni vredno, pravi: “Z možem sva se za življenje tu odločila zavestno, ker ima svoje prednosti: hitro si v naravi, otroka lahko brez strahu pustiš ven, ni napornih prevažanj otrok z enega konca na drugi. Kakovost življenja je v manjšem mestu drugačna.”
Kaj pa večno težka dilema o razporejanju časa med kariero in družino, jo vprašam kot mamo dveh otrok. “Težko je bilo. Zdaj, ko sta otroka že večja, je lažje, a še vedno terjata svoj čas. Z možem, ki je tudi precej zaposlen, se skušava sproti usklajevati, pogosto pa je na pomoč priskočila tudi moja mama,” odgovori. MUZ