Boj z mlini na veter se nadaljuje

“To ni vaša skrb. S tem se ni treba obremenjevati,” so bili odrezavi odgovori uradnikov z ministrstva in predstavnikov investitorja na zahteve vaščanov Dolenje vasi in Potoč po pojasnilih glede hrupa, vpliva na zdravje in oddaljenosti vetrnih elektrarn. V Lažah pa se je dvignilo še več prahu, kot se ga sicer dviga zaradi tamkajšnjega kamnoloma.

DOLENJA VAS, LAŽE > Na ponavljajoča se vprašanja: “Koliko bodo oddaljene vetrnice? Bodo vplivale na naše zdravje? Kako je z vplivom nizkofrekvečnega zvoka? Ali boste izvedli meritve? Kje bodo postavljene vetrnice? Komu se lahko pritožimo?”, krajani Dolenje vasi, Potoč in Laž na srečanjih, ki jih je te dni pripravil investitor v izgradnjo vetrnic Senožeška brda, podjetje Vepa, in predstavniki resornega ministrstva, še vedno dobivajo nejasne odgovore. In nezadovoljiva pojasnila: “Prezgodaj je, da bi lahko to rekli. Tega še ne vemo. Študijo bomo naredili šele v naslednjem koraku.”

Hočejo dejstva, ne teorije

Tako krajanov niso uspeli prepričati o smotrnosti posega. Niti z rentami, ki naj bi jih lokalna skupnost dobivala vsako leto. Ostro so se odzvali tudi na pojasnila strokovnjaka Radovana Tavzesa o nastanku in vpliva hrupa, tudi nizkofrekvenčnega zvoka. “Ne zanima nas teorija, kako prihaja do tega zvoka. Zanima nas, kako bo to vplivalo na naše zdravje,” je jezna vaščanka prekinila dolgo Tavzesovo predstavitev. “Ne zanikamo vpliva, vendar vam zagotavljamo, da ne bo presegal hrupa, ki bi lahko vplival na vaše zdravje,” je odgovarjal Aleš Musić iz podjetja Vepa. Vaščani o tem dvomijo. “Ste opravili meritve obstoječe vetrnice? Bodo sploh opravljene?” je vprašal Andrej Škapin. “Nismo še, gotovo pa jih bomo v naslednjih korakih, ko bo treba pripraviti celostno študijo vplivov na okolje,” je odgovoril investitor. Kdo je v Sloveniji sploh odgovoren za tovrstno merjenje, je zanimalo Silva Marinška. Še celo tako enostavnega odgovora ni uspel dobiti. Bojda, tako pravi Musić, ker ne bi hotel delati reklame za nobeno od teh podjetij.

V Lažah je zavrelo

Ana Grahor se je dotaknila vprašanja gozda in dejstva, da ga bo treba veliko posekati. Prostorski načrtovalec Aleš Mlakar odgovarja: “Ne moremo preprečiti poseka gozda, ampak ga skušamo kar se da omejiti. Verjetno bo treba posekati vsaj 50 do 100 metrov gozda za postavitev vetrnice. Vendar se lahko nato spet zarase.”

“Takrat bom jaz že pod zemljo,” je odgovoril eden od vaščanov. Kaj pa cene nepremičnin, ki bodo, če postavijo vetrnice, gotovo padle, je zanimalo Jova Ferfila. “O tem imamo različne podatke. Ponekod cene nepremičnin niso padle,” odgovarja Musić. “Kdaj se bosteumaknili in ne boste več silili v nas?” je vprašala krajanka in dodala: “Pravite, da nas želite slišati. Zdaj ste nas. Kolikokrat naj vam še povemo, da dvomimo v vetrnice?”

Enako je stališče Lažencev. “Naša vas je ena od bolj obremenjenih v Sloveniji; imamo kamnolom, betonarno, daljnovod, asfaltno bazo; zdaj pa nas prepričujete še z vetrnicami,” je dejala InesPlešnar iz Laž. “Nobena vas nima toliko izkušenj z raznoraznimi projekti države in investitorjev, kot mi; ne verjamemo več nikomur, zato vam predlagamo, da odkupite naše nepremičnine, mi pa se bomo preselili na obalo,” je bil oster Egon Colja.

Cveto Kosec z direktorata za energetiko je na to dejal, da je zato država zelo previdna pri izpeljavi tega projekta. in dodal, da če bo odpor lokalne skupnosti prevelik, ga lahko tudi umakne. Pritrdil mu je tudi investitor in spomnil, da bo odločilni korak študija presoje vplivov na okolje. Tedaj bodo Mušićevi ugotovili še, ali bo investicija v vetrnice ekonomsko upravičena.

Laženci so še včeraj zvečer dobili odgovor, zakaj je investitor izbral prav njihovo območje. “Ker tu že obstaja dobra infrastruktura, transformatorska postaja, ki pa s posodobitvami ne bo škodljiva za okolje; in tudi vetrne razmere so ustrezne,” meni Musić. Čemur pa Laženci ne verjamejo, saj študije o tem še ni.

PETRA MEZINEC,

LEA KALC FURLANIČ

---