Bo znameniti grad dobil novega najemnika?
Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za zbiranje ponudb za oddajo v najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjamski grad. Najboljšemu ponudniku ga bodo oddali v najem za 15 let, do konca leta 2028.
Država Predjamski grad v najem ponuja za najmanj 150.000 evrov letne najemnine. Foto: Lori Ferko
PREDJAMA
> Najemnik bo moral državi na leto plačevati najmanj 150.000 evrov najemnine, kar znese 12.500 evrov na mesec. Poleg tega mora poskrbeti za razvojni program z aktivnostmi za vzpostavitev učinkovitega sodelovanja z lokalno skupnostjo, reševanja težav z dostopom in parkiranjem za obiskovalce ter za načrt za vsakoletna vlaganja v lokalno komunalno infrastrukturo.
Direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj novega razpisa in morebitne prijave na razpis ne želi komentirati. Je pa prijavo na razpis napovedal lastnik gostilne Avia Pub, tudi predsednik Društva za gostinstvo in turizem Postojna Robert Čebokelj, ki mu je ministrstvo grad na lanskem razpisu skoraj že oddalo, saj je ponudil višji znesek najemnine kot Postojnska jama. Slednja je sicer z gradom tesno povezana, saj kar 85 odstotkov vstopnic za Predjamski grad prodajo prav v Postojnski jami, kjer imajo skupne vstopnice, sodoben sistem spletne prodaje vstopnic in skupno trženje.
S Predjamskim gradom sicer že 70 let upravlja družba Postojnska jama, ki ima zadnja leta sklenjeno le začasno najemno pogodbo, saj država leta 2008 sočasno s podelitvijo 20-letne koncesije za Postojnski in Predjamski jamski sistem ni oddala tudi koncesije za grad. Na kulturnem ministrstvu so takrat ugotovili, da grad stoji na istih parcelah kot jama pod gradom, s katero Postojnska jama koncesijsko že upravlja.
Nejasen razpis?
Ministrstvo se je nato odločilo, da koncesije za grad sploh ne bo podelilo, ampak bo raje pristopilo k sistemskemu reševanju problematike vseh kulturnih spomenikov v državni lasti z zbiranjem ponudb za sklenitev pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
Prvič so razpis objavili lani, a ker ta ni predvidel, da je tamkajšnja Predjamska jama predmet druge koncesije, ki jo že ima Postojnska jama, so ga razveljavili.
Zdaj so ponovno začeli z zbiranjem ponudb. A tudi tokrat se zdi, da se glede prepletanja dveh pravnih režimov kulturnega in kmetijskega ministrstva glede kulturnega spomenika, povezanega z naravno vrednoto - jamo in jamsko infrastrukturo -, niso povsem uskladili in razjasnili pravil igre.
Ministrstvo je sicer v primeru, da družba Postojnska jama ne bi ostala najemnik, med razpisne pogoje uvrstilo določilo, da ji mora novi najemnik kot imetnici koncesije omogočiti primeren dostop in je ne sme ovirati pri opravljanju dejavnosti. Na kakšen način točno bi lahko v tem primeru Postojnska jama skozi grad vstopala do jame oziroma Erazmovega rova, pa ministrstvo ni določilo ničesar.
O tem se v enem letu niti enkrat niso utegnili pogovoriti ali za mnenje povprašati dolgoletno najemnico. “S Postojnsko jamo se o razpisu nismo pogovarjali, niti jih nismo obvestili, da ga nameravamo objaviti, ker je najemnik seznanjen, da podpisana začasna enoletna najemna pogodba poteče 31. oktobra letos,” so nam povedali na kulturnem ministrstvu.
Investicij ne bodo upoštevali pri najemnini
Glede pogoja o vlaganju najemnika v infrastrukturo pa so pojasnili, da ne gre za zahtevo, ampak za merilo, ki daje dodatne točke. “Država, čeprav je lastnica, ne more vlagati v infrastrukturo lokalne skupnosti mimo določb zakona o financiranju občin. Posebnega zakona, ki bi uredil taka vlaganja oziroma namenil del prihodkov lokalni skupnosti, pa nimamo,” so pojasnili in dodali, da pa se takšna finančna vlaganja, ki jih najemnik izvaja namesto lastnice, ne odštejejo od letne najemnine, pač pa se smatrajo za del dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo.
In koliko je država vložila v svoj kulturni spomenik do sedaj? “Uredila je vsa stvarnopravna razmerja glede premičnin in nepremičnin gradu z družbo Postojnska jama, uredila poravnavo za nazaj, trenutno vodi investicijo v obnovo podpornega zidu, lovilne varovalne mreže in ploščadi. Drugih večjih investicij država ni vodila, saj stroški rednega vzdrževanja objekta, med katere po zakonu sodijo redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, bremenijo najemnika,” so še pojasnili na ministrstvu.
LORI FERKO