Bistvo je v izbiri lokacije za vetrnice

Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pravi, da je klimatska kriza kot posledica velikih izpustov toplogrednih plinov zaradi gospodarskih aktivnosti človeštva, ena najhujših groženj pri ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst.

ILIRSKA BISTRICA > Ker energetika k usodnim izpustom prispeva pomemben delež, bo treba v kratkem vse klasične vire energije nadomestiti z obnovljivimi in brezogljičnimi.

O izrabi vetra pa se po besedah Tomaža Jančarja ni mogoče pogovarjati, ne da bi pomislili na varovanje živalskih vrst, saj umeščanje vetrnih elektrarn v prostor ni brez tveganja, zlasti ko jih postavljajo na vrhove hribov, v gorsko divjino. “Od tega, koliko je lokacija prevetrena, so odvisne cene elektrike na trgu. Na območju slabše prevetrenosti so potrebne subvencije, ki so v Sloveniji visoke. Za Senožeška brda sem izračunal, da bomo v času življenjske dobe iz javnega denarja namenili 150 milijonov evrov. Vprašanje je, ali bi lahko s tem denarjem za zmanjševanje izpustov naredili več. Toda, to ne pomeni, da smo okoljevarstveniki proti vetrnicam. Nasprotno, nujne so,” poudarja Jančar.

Vendar imajo vetrnice usodne posledice, če jih postavimo v življenjski prostor občutljivih, redkih in ogroženih vrst ptic. V Evropi so žalosten primer nepremišljenega umeščanja vetrne elektrarne v Španiji. Tam 18.000 vetrnic vsako leto ubije od šest do 18 milijonov ptic in netopirjev, med njimi tisoč jastrebov. “Te živali se ne zaletijo v vetrnice, ampak ravno obratno. Jastreb namreč ni navajen, da bi se ob letenju kogar koli bal, zato vetrnico ignorira in leta okoli nje. Njen krak pa ima na konici hitrost 200 kilometrov na uro in jastreba ob trku preseka na pol,” pojasnjuje. Večina vetrnic po svetu pa ptic ne ogroža. “Zato, ker so postavljene na ravnice atlantske obale, kjer ni ne planinskih orlov ne beloglavih jastrebov. Največji problem je, če jih postavimo v gorsko območje, kjer živijo ujede. In to je problem Volovje rebri,” opozarja Jančar.

Glede primerjave z avtocesto, kjer vozila pobijejo več ptic kot vetrnica, pa pravi: “Planinski orli se ne pobijajo na avtocesti. V tem primeru gre za vrsto ptičev, ki se ji takšna izguba na populaciji ne pozna. Denimo, v Sloveniji gnezdi milijon parov ščinkavcev in 35 parov planinskih orlov. Razlika je torej v tem, kakšen vpliv ima to na populacijo.” LF

---