Bistrica edina brez proračuna

Po podatkih ministrstva za finance je med vsemi slovenskimi občinami le še ena, ki nima proračuna za leto 2013. “Če premoremo vsi skupaj kanček zdrave pameti, sprejmimo ta proračun. Naši volivci in širna Slovenija se nam upravičeno smejejo,” je na zadnji bistriški seji poudaril svetnik Igor Batista.

ILIRSKA BISTRICA > Igor Batista (LDS) je še menil, da je bolje, če sprejmejo kakršen koli proračun, kot nič.

Na nasprotni strani pa je Anton Šenkinc (Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti) opozoril, da je pozivanje k sprejemu negospodarnega in nezakonitega proračuna neumestno: “Pridobili smo mnenje računskega sodišča in ministrstva za finance, ki nam potrjuje, da imamo prav.”

Investicije ne smejo mimo svetnikov

Da takšen uvod kaže na slab začetek, je dejal podžupan Vojko Tomšič, ki mu je tokrat župan Emil Rojc prepustil vodenje seje.

Odnos med županom in opozicijskimi svetniki naj bi se namreč iz dneva v dan zaostroval, po mnenju nekaterih naj bi Rojc z motečim vedenjem oviral usklajevanja glede predlaganih sprememb osnutka proračuna z občinsko upravo.

“Osem svetnikov iz vaše koalicije je za sprejem proračuna, takšnega ali drugačnega. Torej sta problematična samo župan in podžupan, ki vodita sejo. Ostali se strinjajo, da se sprejme naše predloge,” sta menila Šenkinc in Zdravko Kirn (Neodvisna lista Skupaj naprej).

Na Računskem sodišču jim namreč pritrjujejo, da je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, med drugim tudi glede sprejemanja proračuna.

“Če občinski svet meni, da proračun ni ustrezna podlaga za javno razpravo, potem sprejme stališča in predloge; ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani,” nam je povedala vrhovna državna revizorka za lokalno samoupravo Mojca Planinšek.

Dodala je, da je namen postopka sprejemanja proračuna doseči čim širši konsenz glede nalog, ki jih bo občinski svet s sprejetjem proračuna naložil v izvrševanje županu in občinski upravi.

Glede uvrščanja investicij v načrt razvojnih programov pa na Računskem sodišču še izpostavljajo, da je treba upoštevati, da investicijsko dokumentacijo potrjuje investitor (torej občina) in, glede na zakonsko določene pristojnosti, tudi občinski svet. To pomeni, da bi moral župan občinske investicije v večini predstaviti občinskemu svetu, kjer bi jih, tako kot izpostavlja RS, morali obravnavati, ne pa, da gredo mimo njih.

Na Bistriškem bodo pogajanja glede predlogov, ki so jih v dokumentu na enajstih straneh oddali v opoziciji, nadaljevali na prihodnji občinski seji. Takrat naj bi bilo tudi znano, ali bo osnutek proračuna v četrtem poskusu vendarle potrjen.

Novi projekti lahko padejo v vodo

V nasprotnem primeru se bo morala občina še naprej začasno financirati. “V tem času pa ne gre za financiranje po dvanajstinah oziroma to ne pomeni enake notranje razdelitve med posameznimi uporabniki, kot v preteklem letu. Omejena sta skupni obseg sredstev in nameni, za katere se lahko sredstva porabijo,” je za PN povedala Irena Ferkulj z ministrstva za finance.

Za društva lahko občina izpelje javni razpis in dodeli sredstva sofinanciranja ter sklene pogodbe, vendar le do višine, določene v finančnem načrtu neposrednega uporabnika za obdobje začasnega financiranja. Enako naj bi veljalo za krajevne skupnosti.

“Za črpanje evropskih sredstev veljajo ista pravila kot za ostalo izvrševanje v obdobju začasnega financiranja; sredstva se lahko črpajo za projekte, ki že tečejo oziroma se nadaljujejo iz preteklega leta, ne pa tudi za nove projekte,” so še ocenili na ministrstvu.

LORI FERKO

---