Bil je zelo živahen mladenič, a sam

Srečko Kosovel je bil izjemno intenziven pri svojem delu. Poznal je praktično vse, kar je bilo mogoče poznati, spal je le dve uri na noč. V svoji generaciji na ljubljanski univerzi je bil “najmočnejša intelektualna osebnost, z najbolj poglobljenim znanjem in izredno željo povedati čim več,” pravi dr. Janez Vrečko, ki je pesniku Krasa posvetil monografijo.

SEŽANA > V petek zvečer jo je predstavil v sežanski knjižnici v pogovoru z dr. Levom Kreftom.In če se je Anton Ocvirk leta 1967, ob izdaji Kosovelovih Integralov, spraševal, ali je bil Kosovel konstruktivist, dr. Janez Vrečko z gotovostjo odgovarja: “Danes je dokazano, da je Kosovel vodilni evropski konstruktivistični pesnik.”

Borec za slovenščino

Starši so ga poslali študirat v Ljubljano, da bi ga rešili pred grozotami prve svetovne vojne, vendar je občutil ostrino posledic podpisa rapalske pogodbe in začetka fašizma.

“Izjemno intenzivno se je odzval na početje fašistov v Italiji,” pove dr. Vrečko. Prizadela ga je vse manjša javna raba slovenskega jezika, intenzivno je sodeloval s “prvim TIGR-om” oziroma organizacijo TIGR in bil izjemno razočaran nad klavrnimi odzivi Ljubljane do tragične situacije Primorcev.

Zato je izgubil mesto v študentskem domu in ob svojem zadnjem poskusu, da bi predaval (leta 1926) ni dobil prostora. “Jasno je bilo, da je nad vsem tem že bedela policija oziroma da je šlo za politično sporno osebnost, ki ji ni bilo več mogoče dovoliti javnega nastopanja,” ugotavlja dr. Vrečko.

Mlada ljubljanska univerza je Kosovela že pred tem močno razočarala. “Pravzaprav ni bil nikjer doma. Ko se je vračal domov, je bil doma tujec, v Ljubljani tujec, ker ni mogel pognati korenin, tudi zaradi svojih ostrih političnih stališč do velikosrbske politike. Imel je silne težave.”

Najlepši moški

S svojimi prijatelji je ves čas snoval literarne in revijalne projekte, vendar ni mogel nihče držati koraka z njim. Bil je nekaj svetlobnih let pred njimi, pove dr. Vrečko: “V resnici je bil sam.” A kot “živahen mladenič” zelo priljubljen v ženski družbi.

“Imel je korespondenčne odnose s številnimi takratnimi damami - uglednimi, zelo in manj uglednimi. Številne so bile tudi njegove učenke v poeziji, do nekaterih je gojil močna erotična čustva, do nekaterih tudi ljubezenska, prišlo je tudi do 'amore in concreto',” pove dr. Vrečko.

“Ko je prišel k Fanici Obidovi domov, je mati rekla, spet je prišel tisti z velikim klobukom,” je avtor razkril o temi, ki je v knjigi ni - 1.600 strani materiala je moral namreč strniti na nekaj manj kot 600 strani. In še: soproga enega od Kosovelovih znancev je ocenila, da je pesnik Krasa “najlepši moški”, kar jih je videla. “Korespondiral pa je seveda z več ženskami hkrati, zelo intenzivno, ne da bi ena vedela za drugo,” doda Vrečko.

Ni smrti, ni tragike

Dr. Marija Pirjevec iz vrst občinstva je odprla še eno zanimivo temo z vprašanjem, kakšen je bil pesnikov odnos do boga. “Tudi tu se odpira posebno razumevanje Kosovelove metafizike, ki je povezano s konstruktivizmom, ker je Kosovel zelo jasno povedal, da ni smrti. Vse je samo prehajanje ali odhajanje v veliki prostor,” odgovarja dr. Vrečko.

V Kosovelovem razumevanju smrti in posmrtnega ni tragike. Najprej zato, ker ni vedel, da bo umrl tako mlad, pa tudi, ker je - kakor je zapisal v Tragediji na oceanu - čutil, da bi moral biti človek “plast med plastmi”, kar je najbrž povezano z novim pojmovanjem, ki izhaja tudi iz kvantne mehanike, meni Vrečko: “Na nek način je skušal prerasti povprečno vsakdanjo religioznost, ker je sam doživljal svet in kozmos na popolnoma drugačen način. Edini, ki mu je po mojem mnenju med slovenskimi pesniki enak, je Strniša. Tudi on govori: 'O tistem, o čemer ne moremo govoriti, moramo molčati'.”

TINA ČIČ

---