Avtomati skozi stisnjene zobe
Igralnice so sicer v času krize pomemben zaposlovalec domačega prebivalstva in v sežansko občinsko blagajno s koncesijskimi dajatvami prispevajo več kot poldrugi milijon evrov, vendar - opozarjajo sežanski občinski svetniki - ne bi smeli pozabiti na negativne posledice, ki jih ima igralništvo na lokalno prebivalstvo. Pomislekom navkljub pa so podaljšali soglasje igralnemu salonu Astraea.
Sežanski svetniki opozarjajo, da naj bi bilo od iger na srečo odvisnih vse več lokalnih prebivalcev, zato so igralnice, ki sicer nudijo kar nekaj zaposlitev domačinom, dvorezni meč
Foto: Leo Caharija
SEŽANA
> Igralništvo je dvorezen meč, ugotavlja vse več obmejnih občin, kjer stojijo igralni saloni. Koncesije podeljuje država, natančneje ministrstvo za finance, soglasja pa dajejo občine. Ker oktobra preteče koncesija eni od sežanskih igralnic Astraei, so se svetniki pogovarjali o ponovnem podaljšanju koncesije. Na koncu razprave pa so jo s stisnjenimi zobmi vendarle potrdili. Igralnice v občinsko blagajno prispevajo kar 1,6 milijona evrov koncesijskih dajatev, kar ni zanemarljiva vsota, so še ocenili.
O trenutnem stanju v igralništvu smo povprašali tudi na podjetje Astraea. Natančne številke o poslovanju so sicer poslovna skrivnost, pravijo, a priznavajo padec, vendar veliko manjši kot v drugih dejavnostih. To pripisujejo tudi povečanju sredstev za marketing in oglaševanje. Po javno dostopnih podatkih so imeli med letoma 2010 in 2011 približno pol milijona dobička manj. Ugodna lokacija, na mejnem prehodu Lipica, je gotovo prednost, še ugotavljajo v podjetju, vendar pa je bistveno, da obiskovalci salonov niso vezani le na enega, ampak krožijo. “Slovenski obiskovalci predstavljajo zelo majhen delež, kar 95 odstotkov je italijanskih gostov, med zaposlenimi pa prevladujejo lokalni prebivalci,” še seznanja vodstvo Astraee.
Lastniki najprej Kraševci
“Trenutno stanje na področju igralništva ni več tako rožnato,” opozarja Edi Fabjan iz neodvisne liste občanov Za Kras in Brkine. “Ker je igralni salon Astraea na mejnem prehodu, se tam ustavi največ gostov,” ugotavlja; meni še, da bi morali najprej zagotoviti goste igralnim salonom v Lipici in Škibinih, ki sta v lasti domačih lastnikov. “Igralni saloni so odvisni eden od drugega, zato bi morali najprej poskrbeti za družbe, ki so registrirane v naši občini,” je neomajen Fabjan.
Družba Astraea ima namreč sedež v Mariboru, pred dobrim letom in pol pa je prešla pod lastništvo Jožeta Kojca in Sergeja Racmana, enega najbogatejših Slovencev. Racman je tudi član upravnega odbora družbe KD Group.
Vse več domačinov odvisnih od iger?
Da je podelitev koncesij posledica začetka neoliberalizma, se strinja tudi Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna). “Takrat se je namreč sanjalo o velikih dobičkih,” dodaja.
“Na začetku so bila parkirišča pred igralnimi saloni polna avtomobilov z italijanskimi registracijami, danes je stanje povsem drugačno, vse več je slovenskih registrskih tablic,” opozarja na naraščanje odvisnosti od iger na srečo tudi med domačim prebivalstvom.
Zato si želi, da bi bil pogoj za koncesijo tudi določena investicija v zdravstvo, saj bo negativne posledice iger na srečo nosila prav občina in njene zdravstvene institucije. Doslej v Sloveniji zasvojenosti z igrami na srečo še niso vpisali v register bolezni, zato tudi zdravstvena zavarovalnica tovrstnega zdravljenja ne krije.
“V začetku dobe neoliberalizma je veljalo prepričanje, da bo zaslužek večji, tem več bo igralnih salonov,” se spominja tudi župan občine Davorin Terčon. Glede podeljevanja koncesij pa pravi: “Ne vem, po kakšnih merilih je država podeljevala koncesije. Tudi za igralniško dejavnost namreč velja, da bi, če bi poslušali lokalno skupnost, lahko dobila ustreznejši prostor v lokalnem okolju.”
Pri potrditvi oziroma odklonitvi soglasja je po njegovem mnenju potrebno misliti tudi na občane, ki so zaposleni v štirih igralnih salonih, Safirju, Casinoju Lipica, Škibinih in v Astraei. “Sklepam, da občina pogojev za koncesije ne more postavljati, se pa strinjam, da bi morali igralni saloni vsaj nekaj prispevati nazaj v lokalno okolje,” še meni župan. S tem misli na zaposlitve lokalnega prebivalstva tam, na koncesijske dajatve, na povezanost z lokalnim turizmom.
Rudi Pečar podpira igralne salone
Svetnik Rudolf Pečar (LDS), ki je zaposlen na Turistično-informacijskem centru v Sežani o povezanosti turizma in dejavnost igralniških salonov povzema: “Z igralnimi saloni ne sodelujemo veliko, saj se nam le malo dejavnosti pokriva z njihovimi.”
Zanimivo pa je, da na spletni strani Astraee najdemo poleg kulinarične še ponudbo obiska Lipice. Vendar poznavalci vedo povedati, da imajo obiskovalci igralnih salonov, posebno tisti, ki so res zasvojeni, le en cilj: igralni avtomat oziroma ruleto ali karte. Pečar še zavrača nekatere navedbe kolegov svetnikov, češ da Astraea “jemlje” obiskovalce drugim salonom: “Ko so odpirali igralni salon Astraea, nismo imeli v Casinoju Lipica, kjer sem takrat delal, nič manjšega obiska.” Gostje namreč po njegovih izkušnjah krožijo med igralnicami.
Pozitivna stran igralnih salonov v sežanski občini pa je, da nudijo zaposlitev za, po njegovih ocenah, približno 200 ljudi. Da pa je vse več obiskovalcev slovenske narodnosti, se tudi ne strinja. “Na parkiriščih so parkirani tudi avtomobili zaposlenih. To je razvidno tam, kjer so parkirišča za zaposlene in obiskovalce ločena,” utemeljuje Pečar.
PETRA MEZINEC