Avstrijske vetrnice prepričale prepričane

Družba Vepa, naročnica državnega prostornega načrta za park vetrnih elektrarn Senožeška brda, je povabila prebivalce Dolenje vasi, Senožeč in Laž na ogled podobne vetrne elektrarne v avstrijski Potzneusiedl. A so se ga večinoma udeležili le zagovorniki vetrnic.

SENOŽEČE, AVSTRIJA > Po zgledu Aleša Pučnika iz družbe Helikopter, ki je pred dvema letoma svoje načrte o gradnji vetrnice v Razdrtem razkril domačinom in jih povabil na brezplačen ogled vetrnih turbin v Avstrijo, je celodnevno strokovno ekskurzijo organizirala tudi družba Vepa.

“Ker je bilo v zadnjih dveh mesecih veliko vprašanj, pomislekov in pripomb na različne vidike umeščanja Parka vetrnih elektrarn Senožeška brda, je ta ogled ena od priložnosti, na kateri bodo lahko dobili odgovore na različna vprašanja,” so poudarili v Vepi in dodali, da so tudi krajani sami izrazili željo po strokovnem ogledu.

V soboto so se z dvema avtobusoma odpeljali proti Avstriji, da bi izvedeli več o tamkajšnjem parku s 300 vetrnicami, med katerimi sta tudi dve kopenski kot največji na svetu. Tam so jim omogočili pogovor s predstavniki avstrijskega parka in s prebivalci, ki živijo v bližini vetrnic. “Več izkušenj dobijo bolj samostojno, lahko se odločajo in oblikujejo neodvisno mnenje,” je prepričan direktor Vepe Aleš Musić.

Kot nam je povedala predsednica Krajevne skupnosti Senožeče Alenka Štrucl Dovgan, so na ekskurziji izvedeli marsikaj novega. Besede upokojenega profesorja strojne fakultete, strokovnjaka za sončno in vetrno energijo Petra Novaka, ki je spremljal udeležence, so po zagotovilih Vepe razblinile pomisleke krajanov glede šumov, ki nastajajo pri vrtenju krakov oziroma infrazvokov, ki jih v okolico sproščajo vetrne turbine.

Prebivalci Senožeč, Dolenje vasi in Laž, ki naj bi jih v prihodnosti obdajalo do 40 vetrnic, so opazovali njihovo delovanje v polni moči in se odkrito pogovorili s prebivalci Potzneusiedla. Njihove hiše so od elektrarne oddaljene en kilometer, kar je predpisano v avstrijskih predpisih o gradnji vetrnic v bližini naselij.

“Lahko smo potrkali na njihova vrata in povprašali, kar smo želeli. Povedali so, da jih vetrnice ne motijo, niti ne tista največja, sedemmegavatna vetrnica, ki prav tako v času našega obiska ni oddajala nobenega zvoka, pa je kar precej pihalo,” je poudarila Štrucl Dovganova.

Po njenih besedah je škoda, da se strokovnega ogleda niso udeležili tisti krajani, ki vetrnicam na Senožeških brdih močno nasprotujejo in je bil tovrsten izlet v Avstrijo pravzaprav organiziran na njihovo pobudo. “S seboj bi lahko pripeljali svoje strokovnjake z nasprotnim mnenjem in bi se soočili. Tako pa smo bili tam večinoma tisti, ki smo neopredeljeni,” je poudarila predsednica senožeške skupnosti, kjer bodo sedaj organizirali vaške zbore, na katerih bodo skušali zbrati vtise in morebitno novo mnenje ljudi.

“Upam, da ima kdo zdaj drugačno sliko o vetrnicah. Res je sicer, da v Avstriji stojijo v panonski nižini, pri nas pa bi na hribovitem območju. Zato morda ostaja edini pomislek, da bi pokvarile videz naše kraške pokrajine,” je še dodala Štrucl Dovganova. LORI FERKO

---