Anton Tiselj pogreša stare, dobre čase Javorja
Odkar je na Postojnskem, to je že petdeset let, vedno s seboj nosi vedrino, topel nasmeh in dobro besedo za vsakogar. To so odlike in razlogi, da si je Anton Tiselj prislužil priznanje 23. april.
Anton Tiselj: “Občinsko priznanje mi veliko pomeni. Lepo je, če se nekdo spomni, da smo naredili nekaj dobrega za to družbo.” Foto: Lori Ferko
POSTOJNA > Občinskega nagrajenca Antona Tislja je iz Dobrepolja na Primorsko ponesla kadrovska štipendija podjetja Javor Pivka. Kot mladega strokovnjaka s področja lesarstva so ga spomladi leta 1963 poslali na Belsko pri Postojni, kjer je za Javor s sodelavci, samo v letu dni, zgradil tovarno opažnih plošč.
“To je bil v vseh letih največji izvozni izdelek za Javor. Opažne plošče so bile sicer najprej namenjene zgolj za izvoz v sosednjo Avstrijo in Švico, saj pri nas tega gradbena proizvoda še niso znali uporabljati,” se spominja Tiselj, ki je bil sprva tehnolog, nato deset let direktor podjetja. Kot član izvršnega sveta samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo postojnskega gozdno-gospodarskega območja je venomer usklajeval in povezoval stališča različnih skupin, od gozdarjev, lesarjev, naravovarstvenikov, kmetov in drugih.
V času službovanja na Belskem je imel vedno posluh za potrebe zaposlenih, pa tudi vaščanov in krajevne skupnosti, pravijo Postojnčani. Nekdanji sodelavci pa, da je imel vedno veliko mero razumevanja do njihovih delovnih in osebnih težav, zato se ga s hvaležnostjo spominjajo. Brez njegove osebne podpore ne bi zgradili gasilskega doma v Studenem.
“Ti kraji so v času, ko je tam delovala lesna industrija, veliko pridobili. Krajani, ki so bili takrat pretežno brezposelni, so dobili priložnost za delo,” je pripomnil nagrajenec.
Po šestnajstih letih so halo posodobili, vgradili moderno tehnologijo in povečali proizvodnjo. S tem pa je v vas prišla primerna prometna in komunalna infrastruktura, rasli so kulturni domovi, zborovsko petje pa je združevalo ljudi.
Po letu 1980 je službeno pot nadaljeval v Pivki na glavnem sedežu podjetja Javor, kjer je postal direktor nabave in sodeloval v ekipi, ki je postavila temelje novi stavbi pohištva v Postojni.
“Tisti, ki smo takrat gradili, in to vsako leto kakšno novo tovarno, nam danes ni prijetno poslušati in gledati, kaj se dogaja v podjetju, s katerim smo živeli. Zato imamo danes še večjo nostalgijo po starih, dobrih časih,” je upokojeni Tiselj ocenil sedanje razmere pivškega Javorja, ki počasi in boleče propada.
Svoj vedri duh pa zdaj v pokoju raje širi na športnem področju, kjer se aktivno udejstvuje pri balinanju in bowlingu ter dosega zavidljive rezultate.
“Občinsko priznanje mi veliko pomeni. Lepo je, če se nekdo spomni, da smo naredili nekaj dobrega za to družbo,” je še povedal Tiselj. LORI FERKO