Anton Černe je bil proti fevdalcem in za slovenščino

Ob dvestoletnici rojstva slovenskega politika Antona Černeta so domačini v njegovem rodnem Tomaju v petek pripravili s Kosovelovo knjižnico spominski večer, na katerem so predstavili knjigo, posvečeno njegovemu delu.

TOMAJ > “Tomaj je kraj mnogih pomembnih ljudi, ki so pustili pomembno duhovno dediščino celemu narodu. Eden izmed njih je tudi Anton Černe, katerega pomena se začenjamo šele zavedati,” je Katarina Rogelja iz Tomaja ob predstavitvi knjige Državni in deželni poslanec Anton Černe (1813-1891): ob dvestoletnici rojstva nagovorila polno dvorano poslušalcev v tomajskem vaškem domu.

Zamisel o knjižnem delu se je porodila Černetovi prapravnukinji Ceciliji Černe, ki je ob podpori založbe Goriška Mohorjeva knjiga k pisanju povabila zgodovinarja dr. Branka Marušiča. Z avtorjem se je na spominskem večeru pogovarjal Pavel Skrinjar.

Petkrat primorski poslanec na Dunaju

Marušič je že uvodoma izpostavil prvo pomembnejšo Černetovo akcijo: “Anton Černe, veleposestnik in politik, je bil eden izmed štirih poslancev, ki je primorske Slovence predstavljal v novem državnem zboru na Dunaju ob ustanovitvi v letu 1848. Parlament se je najprej soočil z odpravo podložništva.”

Čeprav je pripadal politični desnici, je Černe nasprotoval izplačilu odškodnine fevdalcem in se zato v razpravi o tem vprašanju pridružil levici in o tem govoril v svojem prvem nastopu: “Mi, moja gospoda, imamo en sam princip: svoboda, enakost in bratstvo; in če vztrajamo na tem načelu, ne smemo se pečati z vprašanjem, ali gre graščinam odškodnina ali ne, saj bi bilo to v nasprotju s principi, na katerih odločamo.” Čeprav je državni zbor odškodnine potrdil, je Černetov nastop v javnosti zelo odmeval.

Ob zavzemanju za enakopravno javno rabo slovenščine je postal najpomembnejši slovenski poslanec z ozemlja Primorske, ki mu je, poleg večkratne funkcije deželnega poslanca mešane dežele Goriško - Gradiške, uspelo postati tudi petkrat poslanec v dunajskem parlamentu. Ker je bil vešč nemščine, italijanščine in latinščine, je tam opravljal različne pomembne funkcije, med drugim je bil tudi član mešane avstrijsko - madžarske komisije, ki je usklajevalo delo dvojne monarhije.

“Te njegove velike zasluge ne sme zasenčiti dejstvo, da se je ob razpravi o volilnem sistemu odločil za verzijo sistema, ki so ga podpirali italijanski poslanci. Ker so njegovi volivci menili, da je zakon za Slovence diskriminatoren, so ob njegovi zadržanosti do ideje Zedinjene Slovenije zahtevali njegov odpoklic, on pa jim je leta 1872 javno odgovoril v publikaciji Odgovor, to je opravičenje poslanca Antona Černeta na nezaupnico, ki jo je podpisalo 51 mož, ki se imenujejo volivci,” je povedal Marušič.

Dosegel je nižjo obdavčitev Krasa

Knjigi, katere večino predstavlja Černetov življenjepis, sta pridruženi tudi faksimile tega dela ter publikacije Kras in njegove razmere, kjer je Černe v letu 1881 kot načelnik cenilne zemljiške komisije ob utemeljevanju posebnega obravnavanja Krasa dosegel za Kraševce nizke davčne razrede.

“Ob mnogih zanimivih vzporednicah z izzivi današnjega časa pa moramo Černeta obravnavati le v duhu takratnega časa. V do sedaj odkritih dejstvih pa se izkazuje, da je bil nacionalno pomembna osebnost, še mnogo več tega pa nas čaka v arhivih na Dunaju in v Budimpešti,” je Marušič napovedal nadaljevanje raziskovalnega dela.

Dogodek so z nastopi oplemenitili učenci Podružnične šole Tomaj. S prvim kulturnim dogodkom zunaj knjižnic Kosovelova knjižnica napoveduje, da bo to v njenem programu postala redna praksa.

BOGDAN MACAROL

---