2500 let star napis nagovarja k novim raziskavam

Napis “.o..s.tiiare.i.” verjetno pomeni osebno ime v dajalniku, ne pa “ostani mlad”, kot trdijo tisti, ki zagovarjajo teorijo o venetskih koreninah Slovencev, je v petek v Parku Škocjanske jame zatrdila arheologinja Manca Vinazza. Nesporno dejstvo pa je, da je ta napis najstarejša napisna najdba na ozemlju Slovenije.

MATAVUN> V sklopu nastajajoče mreže fakultet Parka Škocjanske jame je v petek Manca Vinazza, ki je diplomirala na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v predavanju Skeletna jama: med svetom živih in svetom mrtvih podrobneje osvetlila tudi v letu 1910 najdeni napis, star kar 2500 let.

Venetologi niso upoštevali ločil

“Napis .o..s.tiiare.i. v zgodnjevenetski pisavi iz petega do četrtega stoletja pred našim štetjem, vrezan na ustju bronaste situle, najverjetneje označuje osebno ime v dajalniku,” je arheologinja Manca Vinazza, doma iz Deskel, predstavila stališče uradne stroke.

Poskus branja in razumevanja pomena te, šest centimetrov dolge najdbe, ob uporabi novodobne slovenščine (na način osti jarej – ostani mlad) brez upoštevanja večtisočletnega razvoja jezikov in vmesnih ločil, so domači arheologi, zgodovinarji, etnologi, kulturni antropologi in jezikoslovci sicer že pred leti, v soočenju s tako imenovanimi venetologi, ki zagovarjajo venetske korenine Slovencev, označili kot nestrokovne.

Jame z izjemno bogatimi najdbami

“Ne glede na to pa je to še vedno najstarejša napisna najdba, najdena na območju sedanje Slovenije, ki nakazuje zgodnje poznavanje pisave, ki je bilo v tem času vezano pretežno na kultno sfero,” je izpostavila javnosti še premalo znan pomen te najdbe iz Skeletne jame, ki je poznana tudi pod imeni Mala jama na Prevali, Jama na Prevali 1, Okostna jama, Mezinceva jama, Die Knochenhöhle, Grotta degli Scheletri presso S. Canziano ter Grotta delle Ossa.

Območje Škocjanskih jam in bližnje okolice je sicer izjemno bogato po zelo pomembnih arheoloških najdiščih, vseh je preko 30, ki segajo do 5000 let v preteklost. To priča, da je imelo območje Škocjana v daljni preteklosti nadregionalen in kultni pomen.

Z izjemnimi arheološkimi ostalinami v Škocjanu, ki jim v širšem prostoru težko najdemo primerjavo, izstopa zlasti obdobje zadnjega tisočletja pred našim štetjem. Ob mnogo bolj znani bližnji Mušji jami je Vinazzijeva dobila nalogo, da zbere dostopne podatke o Skeletni jam, ki ima zaradi nacionalnega pomena prvi varstveni režim in je odprta le za raziskovalce.

Napis z bronaste situle buri duhove

Skeletna jama leži na zahodnem pobočju dola Sokolak, na vzpetini Preval med Škocjanom in Danami, v bližini Škocjanskih jam. Za vhodom je 21 metrov globoko brezno, na dnu katerega je podorni grušč. Sledi 39 metrov dolg poševen rov večjih dimenzij, ki je bogat z jamskim okrasjem in se v globini 57 metrov slepo konča.

Ob vznožju nasipnega stožca na dnu brezna so pri speleoloških raziskovanjih v letih 1910/11 slučajno odkrili osem moških in tri ženske skelete, stare od 18 do 40 let, s pridatki. Eden od okostnjakov je imel na ročnih falangah bronasta spiralna prstana, ob njem pa je ležala tudi bronasta situla kurdskega tipa z vrezanim paleovenetskim napisom na ojačanem robu ustja, ki še zdaj buri duhove.

Ob njem so bile še certoška fibula, pinceta in manjša bronasta zapestnica. Ob drugih okostjih so našli še bronaste in železno sulično konico, srp, fragmentirano bronasto posodo, gumbe, železno plavutasto sekiro in nekaj črepinj glinastega posodja. “Edino skelet poleg situle (sprva so mislili, da je ženski, sedaj velja, da je bil to moški, star med 40 in 60 leti) je bil položen pravilno, ostala okostja so bila bolj kot ne 'nametana'. Vsej najdenih predmetov je bilo 56, 12 se jih je ob selitvi z Dunaja v Trst izgubilo. Našli so tudi mnoge kosti živali, od goveda in drobnice do divjih živali, med njimi tudi volka in laboda,” je izpostavila Vinazzijeva.

Ob čedalje boljših odnosih in poglabljanju strokovnega sodelovanja s kolegi v Italiji in Avstriji pa se nadeja, da bodo te najdbe odkrile v prihodnosti še marsikatero skrivnost, ki jih čuvajo.

BOGDAN MACAROL

---