“Obrnite razvoj nazaj proti mestnemu jedru”
Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo so oblikovali vzidave, s katerimi bi zapolnili vrzeli znotraj postojnskega mestnega središča. Svoje načrte so pred dnevi predstavili v avli Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, kjer so odprli svojo prvo razstavo.
Pester nabor območij in inovativno ponujenih rešitev študentov arhitekture za poživitev starega mestnega jedra z degradiranimi predeli v Postojni so na ogled postavili v avli Inštituta za raziskovanje krasa Foto: Lori Ferko
POSTOJNA
> Kot je ob odprtju razstave povedal njihov mentor Janez Koželj, so bile projektne naloge bodočih arhitektov vezane na konkreten program na konkretnem območju.
Na ta način so izdelali načrte z različnimi možnostmi reševanja stvarnih problemov, v stvarnem prostoru, s koristnimi predlogi za skupnost ljudi.
Študentske vzidave zasedajo območja v mestu, ki so infrastrukturno že opremljena in zato po Koželjevih besedah pomenijo bolj ekonomično mestno prenovo, zgoščevanje dejavnosti in porast mestnega prebivalstva.
Razstava o dvanajstih strateških vzidavah v centru Postojne oživlja tisti del, ki ni zmogel konkurence trgovinskega središča. Postojna se je namreč kot furmanski kraj sprva širila po Tržaški cesti, nato proti železniški postaji, v času italijanske okupacije z vojašnicami na sever, pa proti Stari vasi in Kremenci vse do sedanjega trgovinskega razvoja na jugu. Takšna razpršena poselitev pa je za seboj pustila neizkoriščene, opuščene in zanemarjene prostore.
Takšno (pre)urejanje in načrtovanje stavb je bilo za študente pomembna priložnost, da se ne ukvarjajo zgolj z lepim, pač pa, da iz grdega in zanemarjenega ustvarjajo bivanjsko lepoto.
Da predelu, ki umira, vdahnejo novo obliko in novo življenje. “Ta naloga je tudi priložnost za mesto Postojna. Ne ozirajte se proti novim horizontom na jugu, ampak se skušajte ozreti nazaj proti severu, proti Soviču, od koder se je mesto razvilo. Poglejte mestno jedro, zakaj izgublja prebivalce, zakaj izgublja življenje? Skušajte pomagati temu zgodovinskemu mestu, da sprejme novo življenje,” je poudaril Koželj.
“Naše sporočilo je, da se mesta ne širijo več, vsaj ne v Evropi, ampak skušajo razvoj obrniti nazaj proti svojemu jedru. Poiskati je potrebno skrite, zapuščene potenciale, ki jih je mogoče pozidati na lepše in tja pripeljati aktivno prebivalstvo, mlade družine,” je še dejal Koželj.
LORI FERKO