“Gozd je delo na dolge proge”
“Odnos do zemlje, kakršnega so imeli naši predniki, se je izgubil. Mnogi pravijo, da ni zemlja nič vredna; da se je ne splača obdelovati; da je ceneje in lažje iti v trgovino. Jaz se s tem ne strinjam. Zemlja je vredna, lastniku pa da toliko, kolikor vanjo vloži,” pravi Ivan Dolenc, predsednik Agrarne skupnosti Divača, dobitnice priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem GGO za leto 2013.
Agrarna skupnost Divača je v zadnjih letih s pomočjo gozdarske stroke v gozd tudi vlagala - med drugim so gozd pomlajevali s sajenjem želoda Foto: Arhiv As Divača
DIVAČA
>Priznanje je Agrarni skupnosti (AS) Divača podelil Zavod za gozdove Slovenije, ki ob koncu leta v vsakem gozdnogospodarskem območju (GGO) izbere najbolj skrbnega lastnika gozda. Letos so med 14 prejemniki priznanj, kolikor jih je za vso Slovenijo, kar tri agrarne skupnosti.
V Sloveniji je okrog 75 odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Gozd je razdeljen na več kot 300.000 lastnikov, s solastniki vred pa jih je več kot 460.000. Zasebna gozdna posest je v Sloveniji večinoma zelo razdrobljena, kar pomeni, da ima en lastnik več parcel na različnih mestih. “Prejemniki priznanj s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, prizadevanje za varno delo, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno usposabljanje,” so zapisali v Zavodu za gozdove Slovenije.
Preverjeno uspešen model lastnine
Predvsem zato, ker je tudi gozdarska stroka v tej prastari obliki skupnega upravljanja razdrobljene posesti prepoznala model, ki bi lahko bil uspešen tudi v prihodnje.
“Velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter optimalno izrabo lesa in potencialov gozda. Tudi pri reševanju tega problema se lahko učimo iz preteklosti in sicer z obujanjem agrarnih skupnosti - prastare oblike upravljanja skupnega premoženja,” so zapisali na Zavodu za gozdove Slovenije v utemeljitvi priznanja za AS Divača.
Na Krasu je gozdom še težje gospodariti
“Priznanja smo seveda veseli, čeprav je za delo, ki smo ga že opravili; zavezuje pa nas tudi za naprej,” pravi Ivan Dolenc, predsednik AS Divača, v kateri je 27 jusantov.
V skladu z dolgoletnim izročilom gospodarijo s 305 hektarji zemljišč, med njimi je 244 hektarjev gozda. “Precej je mladega gozda, ki je nastal iz pašnikov, imamo pa tudi borov gozd, ki je star že 150 let, in gozd na Čebulovici, ki ima približno sto let,” pojasni Dolenc.
Jusanti sekajo drva za lastne potrebe, preostali možni posek pa opravi zunanji izvajalec. V povprečju na leto z redčenji in sanitarnimi sečnjami posekajo približno tisoč kubičnih metrov lesa.
Toda gozd, zlasti na Krasu, ne samo daje, temveč tudi jemlje.
Bolezni, požari
Na območju postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije je priznanje za skrbnega lastnika gozda prejel Jožef Iskra iz Zabič, na območju tolminske pa Agrarna skupnost Čezsoča.
Prav zdaj se na Divaškem bojujejo s sušico najmlajših borovih poganjkov, boleznijo, zoper katero ni zdravila. “Gozdarji nam prav zdaj odkazujejo drevesa, ki jih moramo posekati. Kjer je bolezni več, bo šlo hitreje, kjer so obolela le posamezna drevesa, pa bo delo zelo zamudno, saj je treba vsako drevo posebej zvleči iz gozda,” pove Dolenc. In seveda bo s tem nastala tudi velika gospodarska škoda, saj bodo tanjša drevesa prodali po nekajkrat nižji ceni kot bi jih, če bi zrasla v lepa debla. Posebno skrb pa posvečajo požarni ogroženosti gozdov. “Teža skrbi za gozdove na Krasu se s pogozdovanja prenaša na njihovo ohranitev in nego ter varstvo pred požari,” priznavajo gozdarji.
Zato je AS Divača državnim subvencijam za vzpostavitev protipožarne infrastrukture ob železniški progi dodala tudi lastna sredstva, pri sanaciji požarišč pa je v sodelovanju s strokovnjaki pet hektarjev gozda posadila z želodom. “Mnogi rečejo, da smo malo čez les, ker dreves iz tega želoda mi ne bomo žagali. To je res. A če bi enako razmišljali naši predniki, tudi mi zdaj ne bi imeli kaj žagati. Gozd je vedno delo na dolge proge,” poudari Dolenc.
Zemlja kot vrednota
AS Divača skrbi tudi za ostala zemljišča. Tako so 37 hektarjev zaraščajočih se površin uredili za pašo in jih dajejo v najem kmetom, s čistilnimi akcijami pa so rešili problem črnih odlagališč gradbenega materiala v okolici.
Zelo dejavni so v Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, v katerem prenašajo svoje izkušnje na ostale. “Predvsem poskušamo dvigniti odnos do zemlje: da bi jo cenili, kot so jo naši predniki,” pravi Dolenc.
MARICA URŠIČ ZUPAN