Živi spomini na Tono in njeno kmečko življenje
Istra
09. 10. 2013, 19.20
Etnološka zbirka v Tonini hiši v Sv. Petru ponuja vpogled v preteklost kmečkega življenja. Opremo dnevnega prostora in spalnice so obogatili še z nekaj oblačili nekdanje lastnice hiše, Tone Gorela, ob tem pa v pogovoru z domačini, ki so jo poznali, obudili spomin na kmečko življenje na vasi.
Nekaj opreme in pohištva so v hišo prinesli iz drugih krajev, dnevni prostor in spalnica pa sta bolj ali manj takšna, kot ju je imela Tona Foto: Helena Race
SV. PETER
>
Tona Gorela, ki se je rodila leta 1873, umrla pa 1967, je bila dokaj premožna kmečka žena, kljub temu pa je njen dom in način življenja ostal tradicionalen. Zato so njeno hišo v zaselku Goreli v Sv. Petru že pred desetletji zaščitili kot etnološki spomenik, pred 30 leti pa je Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v njej odprl etnološko zbirko, v pritličju pa postavil tradicionalno torklo.
Z mušo do Lucije, naprej z tramvajem
Tona je imela precej posesti, travnike, gozd, oljke, vinograd, sadovnjak, češnje, jabolka in drugo se spominja Romano Bažec, Tonin sorodnik. Že kot deček je prihajal k njej in pomagal pri skrbi za kobilo, mulo, dve ovci in prašiča. Kljub temu, da je zgodaj ovdovela, umrla pa ji je tudi triletna hčerka, je Tona sama skrbela za kmetijo. Najemala je može, ki so ji pomagali, pridelke pa je nosila prodajat v Piran in v Trst.
“Do Lucije je šla z mušo, tam je bila štala, kjer jo je pustila, nato pa pridelke peljala s tramvajem v Piran. Ali pa je šla v Sečovljah na barko in v Trst,” sta povedala Bažec in Marija Panger.
Ana Grižon pa je z zbranimi v Tonini hiši delila spomine na mladost, ko ji je bila Tona kot mama: “Skozi okno sem jo gledala, kako je pekla kruh. Vedno ji je uspel najboljši kruh pod črepnjo. In njene fritule so bile tako lepe. Ko sem jo na skrivaj opazovala, sem ugotovila, da jih oblikuje z dvema žlicama.”
Receptov ni rada delila z drugimi, glasno pa se je jezila na otroke, ki so ji kradli sadje, je povedala Marija Bažec, ki je tudi oskrbnica Tonine hiše in vodnica po razstavi.
Steklo v čevljih
Ta je zdaj bogatejša za nekaj oblačil. V skolpu projekta Open museums je Pomorski muzej restavriral Tonin plašč, v sobi pa je na ogled še nekaj ročno izdelanega spodnjega perila, dva kamižota, srajca, rjuhe in posteljnina. Razstavljena je tudi tipična noša iz 19. stoletja.
Tona jo je še nosila v obdobju med obema vojnama, ko je bila že zelo redka. V njej je prišla k maši, obute pa je imela čevlje, v katere ji je čevljar med plasti podplata dal zdrobljeno steklo, da je škripalo, ko je hodila in so se vsi ozirali za njo.
Vse to in še marsikaj so se spomnili obiskovalci petkovega večera v Tonini hiši, ko so, skupaj z muzejsko svetovalko Bogdano Marinac in petjem Šavrink, obudili prijeten spomin na nekdanjo lastnico kmetije v Gorelih. HELENA RACE