Zemljišče za stolp je rezervirano

Mestni predel med Porsche centrom ob Luki Koper in nesojenim Toncityem nasproti sodišča, kjer bi koprski župan Boris Popovič gradil mega stolp, je zdaj v celoti zaščiten pred morebitnimi gradbenimi apetiti drugih, nepovabljenih investitorjev.

Franco Juri: “Kje pa so emirji in šejki? Enega mi najdite.” Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Franco Juri: “Kje pa so emirji in šejki? Enega mi najdite.” Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Ti bi lahko s svojimi gradbenimi posegi skazili županov “vizionarski projekt”, zato so koprski občinski svetniki na četrtkovi seji sprejeli odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora. To v praksi pomeni, da na tem območju ni mogoče graditi novih objektov niti urediti parcelacije zemljišč, prav tako ni dovoljeno prodajati nepremičnin, ki sodijo pod okrilje tega začasnega ukrepa.

Predstojnik občinskega urada za okolje in prostor Georgi Bangiev je svetnikom pojasnil, da želijo na tak način preprečiti gradnje, “ki niso v skladu z vizijo prostorskega razvoja mesta”. Po njegovih besedah bodo vizijo javnosti predstavili v prihodnjih mesecih. “Ta prostor je dragocen, zato ga moramo zavarovati kot dodano vrednost. Koper mora zgraditi svojo zgodbo o uspehu,” je prepričan Bangiev.

Očitno je imel koprski župan že lani pozimi jasne ideje, kakšna naj bi bila bodoča podoba obsežnega območja med nesojenim Toncityjem, poslovnim objektom Barka, tamkajšnjimi parkirišči, kamionskim terminalom in Supernovo. Februarja lani so namreč koprski svetniki sprejeli odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, s katerim so preprečili gradbene posege tudi na teh mestnih celotah med Ferrarsko ulico in Ankaransko cesto. Veljali bodo do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Na ta seznam sodi tudi Toncityjevo zemljišče v lasti poslovneža Milana Mandarića.

Takšne razlage pa so dodobra pogrele Franca Jurija, svetnika iz vrst Zaresa. “Kakšna dolgoročna vizija neki? Koper kot Šangaj ali Dubaj? Ta odlok sprejemamo zgolj zato, ker si želi občina rezervirati prostor za gradnjo stolpa. S takšnimi posegi utegnemo zadušiti staro jedro in povsem uničiti urbanistični potencial mesta,” je zaskrbljen Juri.

Sprašuje se, zakaj se je tako hitro pozabilo na zanimive arhitekturne vizije pod okriljem projekta Koper 2020. Po njegovih besedah so bile uravnotežene in bi jih vendarle kazalo uresničiti. Koliko je sploh realistično razmišljati, da bomo res pritegnili investitorja, ki bo pripravljen zgraditi to stolpnico, je skeptičen Juri. Ob tem je spomnil, kako se je Popovič že večkrat podal v arabski svet in se vračal z napovedmi o skorajšnjem prihodu bogatih emirov in šejkov, ki naj bi vlagali v razvoj Kopra. “Kje pa so? Enega mi najdite,” je kritičen Juri.

Na nasprotnem bregu mu je Luka Juri (SD) repliciral, da je tudi Eifflov stolp v Parizu sprva vzbudil vsesplošno zgražanje ljudi, zdaj pa velja za eno svetovnih znamenitosti. V vročo svetniško debato se je na koncu vključil še samostojni svetnik Viktor Markežič, ki ga zelo skrbi, v katere žepe bo odteklo 850.000 evrov, kolikor so jih letos za projekt stolp zagotovili v proračunu.

Kakorkoli, zaščitni odlok je mogoče sprejeti le na podlagi programa priprave kakšnega prostorskega akta. V koprski občini so, denimo, nujnost takšnega ukrepa podkrepili s sklepom o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za mestno jedro Koper z vplivnim območjem. Takšen zaščitni odlok velja še eno leto po uveljavitvi prostorskega akta, zaradi katerega so ga uvedli, in lahko traja največ štiri leta. Začasnih ukrepov se po prenehanju njihove veljavnosti za isto območje in isto prostorsko ureditev ne sme ponovno uvesti vsaj štiri leta.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano