Zemlje ne moreš obdelovati z golimi rokami
Istra
17. 04. 2014, 08.41
V Izoli so razgrnili predlog spremenjenega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželje, s katerim naj bi v prihodnjih dveh letih uzakonili pomožne kmetijske objekte na zemljiščih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zakupniki pravijo, da je predlog odloka dober. V občinski upravi se nadejajo, da ga bo občinski svet potrdil še pred poletjem.
PUP za podeželje zaobjema večino površin izolske občine
IZOLA
> Največ novosti prinaša 33. člen, ki določa, da je na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč dovoljeno postaviti pomožne objekte, namenjene kmetijskim dejavnostim, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju.
Predlog bo javno razgrnjen do 30. aprila, javna obravnava bo v sredo (23. aprila) ob 17. uri v prostorih kulturnega doma. V času javne razgrnitve je mogoče podati pripombe in predloge, lahko tudi pisno na sedež občine ali prek elektronske pošte (posta.oizola@izola). Dokument si je mogoče ogledati v občinskih prostorih na Postojnski 3 (v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo še od 14. do 17. ure) pa tudi v treh KS, Kortah, Jagodju-Dobravi in Livadah. Uradne ure KS Korte so v ponedeljek od 8. do 16. ure in v sredo od 14. do 17. ure, KS Jagodje-Dobrava v torek od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure ter v petek od 8. do 12. ure, KS Livade pa v ponedeljek od 17. do 19. ure in v četrtek od 17. do 19. ure.
Tudi stranišča in priključki
Občina bi v prvi vrsti dovolila gradnjo poljskih hišic (za shranjevanje orodja, manjših strojev, pridelka) in lop, ki so, za razliko od hišic, zaprte z največ treh strani (za orodja, kmetijsko mehanizacijo).
Dopustila bi tudi postavljanje vodnih zadrževalnikov ali rezervoarjev za vodo, do 15 kvadratnih metrov obsežne premične čebelnjake, do 10 kvadratnih metrov velike objekte za drobnico in male živali ter prav toliko obsežne in s škrlami tlakovane površine pred polj-skimi hišicami ali lopami. Ne nazadnje bi omogočila največ dva kvadratna metra velika poljska stranišča, kvečjemu poldrugi meter visoke kamnite oporne ali podporne zidove in celo komunalne priključke.
Do 50 kvadratnih metrov velike hišice
Poljske hišice in lope bi omejila glede na obseg obdelovalnih površin. Zakupnik z do 300 kvadratnimi metri zemljišča bi lahko postavil največ štiri kvadratne metre veliko poljsko hišico in petkrat večjo zakupnik 1001 do 2500 kvadratnih metrov površine.
Slednji bi bil upravičen tudi do 20 kvadratnih metrov velike lope. Tisti, ki obdelujejo več kot hektar površin, pa bi lahko zgradili do 50 kvadratnih metrov veliko poljsko hišico in 20 kvadratnih metrov manjšo lopo.
Izolski način boljši od piranskega?
Izolska občina je skladu kmetijskih zemljišč konec marca posredovala osnutek spremenjenega odloka o PUP za podeželje in mu predlagala, naj poda morebitne pripombe. Na skladu načeloma menijo, da so predlagane spremembe primerne, pojasnjujejo za Primorske novice. Bodo torej s sprejemom odloka uzakonili kmetijske objekte? “Zakoniti bodo postali objekti, zgrajeni skladno z odlokom in našim spremenjenim pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Sklad bo dovolil gradnjo objektov, zgrajenih pred 11. marcem leta 1993. Za kasneje zgrajene pa bodo veljala določila 19. člena omenjenega pravilnika, ki so glede gradnje objektov restriktivnejša (od odloka, op. a.),” odgovarjajo. Zakupnik lahko zasadi trajne nasade ali postavi objekte in naprave, če predhodno dobi pisno soglasje sklada. Soglasje imajo tudi trajni nasadi in naprave izpred leta 1993. Sicer pa mora biti za objekt izdano upravno dovoljenje, ki ga mora zakupnik spoštovati. Soglasje imajo enostavni ali manj zahtevni objekti, zgrajeni pred ustanovitvijo sklada, če so skladni s 5. in 6. členom uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Sklad lahko dovoli postaviti en pomožni kmetijski objekt. Vendar na 500 kvadratnih metrov površin dovoli kvečjemu štiri kvadratne metre velik objekt in petkrat večjega na površinah od 2500 kvadratnih metrov do hektarja. 50 kvadratnih metrov obsežen objekt dopušča na več kot hektarju površin.
Nekateri zakupniki menijo, da so se v Izoli reševanja te problematike lotili bolje od piranske občine. Tam lahko pomožne kmetijske objekte postavljajo le zakupniki, ki so kmetijski zavarovanci (opravljajo kmetijsko ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in so vsaj njeni člani). Status morajo imeti urejen najmanj dve leti. Takih zakupnikov naj bi bilo v piranski občini kvečjemu 20, preostalih pa veliko več. V Istri se samo z oljkarstvom ukvarja približno 3500 posameznikov.
Zakupnik in oljkar Miran Adamič pravi, da je predlog izolskega odloka velik korak naprej od delovnih gradiv, ki so jih pripravljali lani jeseni.
“Gabariti, ki jih omenja predlog odloka, so sprejemljivi. Zakupniki ne moremo pričakovati, da bomo lahko gradili 200 kvadratnih metrov obsežne hale. Če pa kdo potrebuje dodatne površine, bo to najbrž reševal skupaj z občino in v okviru občinskega prostorskega načrta (OPN).” Nekateri večji pridelovalci potrebujejo večje kleti, prostore za sprejem obiskovalcev ali pa za lastno kmetijsko proizvodnjo - za vlaganje sadja oziroma oljk, za pripravo marmelad in kompotov, denimo. Pozitivno se mu zdi, da bi se zakupniki ob določenih pogojih lahko priključili na komunalno infrastrukturo.
Danilo Markočič, prav tako zakupnik in oljkar ter član občinskega odbora za okolje in prostor, pravi, da se je občina sprememb odloka lotila strokovno. Upoštevala je zakon o prostorskem načrtovanju in izolski statut. “Pridelovalci bomo lahko brez težav obdelovali zemljišča, Upamo, da bo predlog odloka tako razumel tudi sklad kmetijskih zemljišč in kot dober gospodar upošteval določila odloka. Sklad namreč daje soglasja h gradnji pomožnih kmetijskih objektov,” je jasen Markočič.
Poenotenje objektov
Da bi v Izoli potrdili kar najbolj sprejemljiv odlok, se je občina že doslej usklajevala z ministrstvom za kulturo, za kmetijstvo in drugimi nosilci urejanja prostora, poudarja vodja urada za urejanje prostora Vesna Vičič.
“Večina zakupnikov se bo morala prilagoditi nekemu skupnemu imenovalcu, kar zadeva velikost in obliko objektov. Prilagoditi se bodo morali tudi tisti, ki imajo objekte že postavljene. S tem bomo zagotovili enotnost v prostoru. Pod določenimi pogoji bo objekte mogoče postavljati tudi na območjih, kjer to po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ni bilo mogoče,” pojasnjujejo v kabinetu župana Igorja Kolenca.
Kar zadeva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa se nadejajo, “da bo v celoti upošteval določila našega spremenjenega prostorskega akta, saj bodo zakupniki kmetijskih zemljišč s tem dobili enake pravice kot lastniki”. Prepričani so, da so “rešitve” v PUP za podeželje za Izolo in njeno krajino povsem primerne.
MIRJANA CERIN